Priznam, da je babičin način zabavanja vnuka (pravnuka?) malce nenavaden. A gre očitno oz generacije v generacijo, pa ste – so vsi normalni in zdravi 🙂
Če pa je malček ob tem celo kazal zadovoljstvo, se smejal in užival, ni bilo ne njemu ne njegovim možganom nič hudega. Nevarno bi bilo nenadzorovano opletanje z glavo spečega, dremajočega dojenčka, zlasti z večjimi pospeški in pojemki, kot jih lahko da premikajoča se dlan vaše babice.
Zato kar mirno, sožitje (tudi z za vas morda pregrobo igro) koristi obema, dojenčku in vaši babici!
Pozdrav,

Hvala za zelo hiter odgovor. Moram priznati, da sem bila tudi jaz nad to igro zelo presenecena. Pravijo da se je tako z nami igrala tudi nasa babica. Vcasih me zelo presenetijo z igrami iz casov, ko smo bili mi dojencki ampak tako kot so me s tem pa se ne.

Spoštovani,
ker je tu govora o morebitnem krvavenju možgančkov,

me zanima kakšne poškodbe lahko pusti, če 10-mesečni otrok pade iz svoje posteljice (ko takoj ko se zbudi zleze preko ograjice) iz višine 1 metra in pade z glavico na parket?

Pritekla sem takoj, ko je močno zaropotalo. Ravno v tistem trenutku sem bila v spodnjem nastropju. Ko sem prišla do njega je otrok neizmerno jokal. Sedaj ima buško na čelu v velikosti premera 5 cm. Malo je imel tudi krvavega izcedka iz nosu. Peljali smo ga na urgenco, kjer so mu poslikali le glavico za primer, če bi bila počena lobanja… Zdravnik ga niti ni fizično pregledal. Le pogledal ga je od daleč. Ne vem, če je to običajna praksa?

Zgleda, da je sedaj z otrokom vse v redu. Ko pa je mož to omenil svoji mami, pa mu le le-ta odvrnila, da to ni nič takšnega, češ da je tudi on padel iz posteljice…

Pravgotovo so tudi ob takem udarcu možgančki zagotovo zakrvaveli, ali ?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Kot je bilo že večkrat napisano, so možgani v lobanji dobro zavarovani – tudi zaradi “zgodovine” podobnih skokov na glavo, kot jih opisujete vi in jih je človeški mladič deležen že tisoče let. Poleg mehkih tkiv (koža, podkožje), ki ob udarcu reagirajo z nastankom otekline in modrice (buške), je tu še pokostnica, kost, pod njo še ena pokostnica in zatem 3 plasti možganskih ovojnic (trda, mehka in kapilarna – pajčevinasta), ki tudi pomenijo zaščito. Sledi še tekočina – likvor, ki obliva možgane in odlično zmanjša sile udarca.
Vse te plasti torej amortizirajo kratke, nagle udarce, slabše se “obnesejo” le pri pogostih, ponavljajočih se hitrih tresenjih, nihanjih ipd., kar se npr. zgodi ob stresanju dojenčka (kot obliki fizičnega nasilja!) ali ob vožnji na gorskem kolesu čez drn in strn po kamnitih grapah.
Krvavitev v same možgane pa je izjemno redka – in vedno povezana s hudimi in nezgrešljivimi nevrološkimi znaki, kot so nezavest, bruhanje, krči.
Mirno v novem letu in čim manj podobnih skakalnih epizod v novem letu vam želim,
Zato lahko vsaj tokrat to nevarnost odmislite.
Zakaj zdravnik otroka ni detajlno pregledal, vam težko pojasnim. Drži pa, da se razen buške na zunaj ne da prav veliko ugotoviti s samim pregledom, bolj pomembno je dobro prisluhniti staršem pri opisovanju samega padca na glavo, obnašanju otroka neposredno po udarcu (jok je praviloma dober, pomirjujoč znak) in v prvih urah po udarcu, ko lahko pride do otekline možganov.

Pozdravljeni,

Se navezujem na zgornjo temo. Naš 8 mesećnik zelo težko zaspi. Uspavati mi ga uspe samo z sukoviti gibi naprej in nazaj v mojem naročju. Ali pa v vozičku na mestu z zibanjem košare levo in desno pri čemer se mu gor in dol malo premika tudi glavica. Ker je vedno lepo zaspal in mu je ta način najbolj ustrezal tudi pomislila nisem, da to lahko ni dobro za njegov razvoj. Potem pa sem slučajno zasledila to debato in me zanima če sem mogoče kaj škodovala svojemu sinu saj imava tak način uspavanja že kakšne 4 mesece. Hvala vam za vaš odgovor, lep pozdrav.

Če je ob tem lepo mirno zaspal, očitno gibi niso bili tako sunkoviti, da bi mu bili neprijetni – kar je skoraj obevezen pogoj za nastanek kakšne poškodbe. Čeprav si čisto ne predstavljam prvega načina (sunkoviti ? gibi v naročju), se mi samo ta zdi neobičajen. Zibanje košare vozička z “rolanjem” glavice pa je “klasika”.

Torej kar brez skrbi…

Pozdravljeni!
Želela bi se pridružiti temi o poškodbah možganov. Ali bi lahko prišlo do kakršnekoli poškodbe možganov pri novorojenčku, ki je spal v posteljici, ki je nastavljiva in se lahko sprednji del dvigne, da je postelja pod kotom oz. ima glavico dvignjeno. Babica je hotela posteljo prestaviti vodoravno in ni pravilno držala in na sprednjem delu postelje, kjer je glava, se ji je odmaknilo varovalo, tako da je samo padlo navzdol. Novorojencek je spal in se ni prebudil tudi ne zajokal.
Predvidevam, da je glavico malo premaknilo gor in dol in rahlo udarilo na vzmetnico.  Resnicno me skrbi, da bi lahko bilo kaj narobe. Hvala za odgovor

Res ste pretirano občutljivi. Če se dojenček med “dogodkom” ni niti zbudil, je tveganje za kakšno “poškodbo” njegovi možgančkov nično. Je bilo pa morda povečano tveganje za babičin infarkt, ko se je ob nepričakovanem premiku ležišča neznansko ustrašila 🙂 Vse dobro vam želim.

Najlepsa hvala za odgovor! Hehe, res je. Smo se kar prestrasili. Ampak ob vseh teh dosegljivih informacijah in forumih , kjer je veliko ‘gradiva’, clovek marsikaj pomisli, in nam je lazje, ce se nas pomiri z samim odgovorom, da je vse v redu! Zato tudi iskrena hvala Vam, ki ste tu dosegljivi in nas pomirjate! Vse dobro tudi vam!

Spoštovani,

tudi jaz imam vprašanje v zvezi s stresanjem dojenčka. In sicer, pripetilo se je, da je partner zadnjič pri previjanju našega 3-mesečnega dojenčka le-tega v igri precej energično zibal, če ne že kar stresal, levo in desno. To je izgledalo tako, da je dojenček ležal na previjalni blazini, partner pa ga je z obema rokama držal za trebušček in ga v igri “rukal” levo in desno, tako da se mu je tudi glavica zibala levo in desno. Naj bi se dojenček pred tem veselo smejal in je bil partner zgleda tako navdušen nad njim… Partner seveda ni imel slabih namenov – po njegovih besedah naj bi bilo to stresanje dojenčku všeč. Vseeno pa je ta “igra” meni izgledala čisto preveč “agresivna” in nisem bila niti najmanj navdušena, ko sem to videla. Sedaj me zelo skrbi, da bi lahko dojenček imel poškodbo glavice oz. kakršnekoli posledice.

Že vnaprej se Vam lepo zahvaljujem za odgovor.

Lep pozdrav.

Čeprav opisujete zelo dramatično, pa dvomim, da je bilo stresanje (pravzaprav bolj zibanje glave iz ene v drugo stran) takl silovito, da bi lahko privedlo do kakršnih koli posledic. Opažanje, da se je dojenček ob tem smejal, še toliko bolj potrjuje moje mnenje. Pri pravem “stresanju” so dojenčki vse prej kot zadovoljni – večinoma otrpnejo ali pa jokajo.

In verjamem, da je partner želel vašega dojenčka samo spraviti v smeh in ugajati, zato ga nikar ne sekirajte preveč. Sicer bo kmalu rekel: Pa ga rihtaj ti, ki vse znaš in obvladaš. Kar ne bo v korist nikomur, še najmanj dojenčku…

Vse dobro želim,

Spoštovana gospa Lilijana Kornhauser Cerar,

Iskrena hvala za vaš odgovor. Mogoče sem dogajanje res videla malo preveč dramatično, saj me tudi sicer hitro kaj zaskrbi, pa se kasneje izkaže za neupravičeno.

Vse dobro želim tudi vam in srečno!

Pozdravljeni,

Zanima me, ce je lahko divje zibanje sem in tja ob popolni podpori ob telesu nevarno za dojenckove mozgane?

Hcerko je ati tako uspaval, izgleda da ji je pasalo, ampak me vseeno malce skrbi. Glava je bila podprta- celo telo je bilo ob mozevem telesu, samo gibi so bili hitri, najbrz je bilo cutiti neko G silo.

Lep pozdrav,

T

Če se glava ne giblje sunkovito (torej večji pospeški – pojemki kot za ostalo telo), je tveganje za kakšne mini- ali mikro-poškodbe zanemarljivo. Računam sicer, da je vaše dojemanje “divjosti” gibanja malo subjektivno, večina očijev otroke uspava z nežnim nihanjem.

Sila težnosti pa je prisotna povsod – če bi tako hitro lahko prišlo do poškodb možgančkov, bi lahko celo vožnjo z liftom dojenčkom odsvetovali…

Spoštovani,

Na vas se obračam ker imam eno vprašanje glede hitrega zibanja 4,5 mesečnega dojenčka. Hčerkica je preden je zaspala zelo jokala, nismo vedeli ali jo kaj boli, je preutrujena ali pa jo kaj matra ker ravno uvajamo gosto hrano. Na vse možne načine smo jo poskusili pomiriti. Kasneje je partner potem poskusil tudi z bolj hitrim zibanjem, ene 5x jo je bolj hitro zazibal in hčerkici je bilo všeč, je nehala jokati in pogledala in se zacela malo smejati.

Sedaj mi je zelo žal in me skrbi da ji ni to pustilo kakšne posledice ker sem izvedela da naj ne bi bilo najbolje, da se otroka hitro ziba.

Hcerkico nikakor nismo stresali, za kar vem da ni dobro. Samo parkrat jo je partner bolj hitro zazibal v levo in desno in se je pomirila. Ji je prijalo. Sedaj me skrbi, da ji ni to pustilo kakšne posledice.

Sem zelo zaskrbljena zato vas lepo prosim in vam bom zelo hvaležna za čimprejšnji odgovor.

Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem za razumevanje in odgovor ter vas lepo pozdravljam,

Prvič mami

Pozdravljeni,

Zanima me ali lahko nežno zibanje novorojencka oziroma dojenčka  v levo in desno kako  škodi njegovim možganon oziroma ali tako lahko dobi sindrom stresanega dojenčka? Namrec moja hčerkica je imela hude krče in se je navadila da je navadno zaspala v naročju, kjer sem jo zibala levo, desno, gor, dol. (včasih sem jo zibala malo hitreje včasih pa čisto počasi) ali pa na postelji, kamor sem se tudi jaz zraven nje ulegla in jo privila k sebi ter ji z roko gugala trup oziroma nogice v levo in desno, tako da se je v leze zibala. V leže se je pri tem vcasih premikala tudi glavica.

Sedaj sem zasledila da to lahko škodi otrokovim možganom tako da me resnično zelo skrbi da ji nisem nehote s tem škodila. Zelo mi je hudo in skrbi me da ne bi imela zaradi tega sindrom stresanega dojenčka.

Že v naprej najlepša hvala za vaš čas, pomoč in odgovor.

Lep pozdrav,

Zaskrbljena mami

Dragi zaskrbljeni mamici,

vse opisano dojenčku ni prav nič škodilo, ampak očitno zelo prijalo in pomirjalo.

Med zibanjem in stresanjem (o čemer sem se razpisala že v predhodnih odgovorih drugim staršem s podobnimi vprašanji) je veliiiika razlika – tako v hitrosti, sunkovitosti, smereh gibov – kot tudi v odzivu dojenčka. Pri stresanju se dojenčki nikoli ne pomirijo (morda le za kratek čas “otrpnejo” od presenečenja in groze), ampak še bolj jokajo – in zaradi možne poškodbe možgančkov šele čez čas (v urah) postanejo prekomerno mirni, zaspani.

Če vajinima dojenčkoma ta način nežnega zibanja, nihanja, “rolanja” po postelji godi, kar nadaljujta z njim. Morda ju spominja na čas, ko sta se ob vaši hoji, obračanju, celo teku kobacala v maternici – že tam sta čutila pospeške in pojemke ter migala z glavo.

Vse dobro želim,

Lepo pozdravljeni,

Vaše črne misli so povsem odveč, saj “tresenje” razumete z zelo nizkim pragom za zaznavo nečesa slabega – nevarno je tresenje, kjer je amplituda (nihaj) velika in se zelo hitro spreminja (z velikimi pojemki – pospeški), ne pa tresljaji, s katerimi starši že vso zgodovino skušajo pomiriti dojenčka. In jih s tem nikakor ne spravljajo v grozo!

V vašem primeru ne pričakujem prav nobenih “posledic”.

In če preberete vprašanja in odgovore zgoraj, vidite, da ste le ena od mnogih zaskrbljenih mamic, ki iščejo, kaj so v svoji vnemi pomiriti dojenčka naredile narobe, namesto da bi ugotovile, da so kot dobre mame poskusile vse načine (in jih niso pustile same v posteljici, da se zjokajo) – in je ob njih (ali njim navkljub 🙂 ) dojenček zrasel v malčka, šolarja… odraslega. In zgodba se ponavlja, takrat pa z njihovimi dojenčki.

Lepo poletje imejte, sončno – brez črnih oblakov v mislih (čeprav bi glede na trenutne razmere vsaj vremensko kakšen prišel prav)!

Sicer ne vem, ce bom dobila odgovor, ker je forum precej star ampak sem obupana…

Zjutraj je moj sincek kar jokal in jokal in sama sem ga v tisti ihti in jezi (trenutek sibkosti, ki se ne bo nikoli vec ponovil!!) stresla za par sekund… takoj je utihnil. Zdaj pa berem tele stvari… Sem mu lahko s tem resno skodovala? Pobralo me bo od skrbi in ze zelo jutro jocem, da sem tako “padla ven” 🙁