Metanje dojenčka v zrak
Pozdravljeni,
imam eno, morda hecno vprašanje. Ampak, pred časom sem zasledila, da dojenčka naj ne bi metali v zrak in naj ga ne bi vozili po pretirano neurejenih makedamskih poteh, Mi imamo 9 mesečnega dojenčka in smo vse to počeli, ker je mali ob tem skoz užival. Zanima pa me sledeče, ali smo mu s tem ravnanjem lahko pridelali, kakšno poškodbo možganov, ali živčevja in ob tem ni bilo nobenih znakov? Sicer se mi zdi, da nismo pretiravali, ampak dvom pa vseeno ostaja.Sprašujem pa zato, ker ima naš dojenček nekoliko povišan mišični tonus (pdiatrinja pravi, da ni nič hudega) in me je strah, da smo ga kakorkoli poškodovali prav s tem ravnanjem.
najlepša hvala za odgovor.
Spoštovana,
dojenčkovi možgani sicer plavajo v tekočini, ki jih ščiti pred mehanskimi vplivi okolja. A so hkrati zelo nežni, bolj podobni žolici kot čvrstemu tkivu, ki si ga predstavljajo. Sile, kot so pretirani pospeški in pojemki, strižne sile ob vrtenju, vibracije zato niso koristne, še zlasti, kadar so dolgotrajne in otrok med takimi “stresi” spi (s tem se izgubi kontrola mišic vratu, ki do neke mere kompenzira mehanske sile). V literaturi pišejo o “sindromu tresenega dojenčka” (shaken baby syndrome), ki je v najintenzivnejšem primeru povezan tako s takojšnjimi spremembami (oteklina možganov, mikrokrvavitve) kot dolgotrajnimi (zmanjšanje kognitivnih sposobnosti).
Vendar to velja za starše, ki v takih aktivnostih res pretiravajo. Glede na to, kar ste zapisali, si mislim, da hude škode s svojim ravnanjem niste naredili. Koristili pa tudi ne.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
tudi jaz imam vprašanje na temo tresenja dojenčka. Ali lahko pride do kakšnih poškodb oziroma krvavitev v možganih, če z 9 mesečnim dojenčkom v naročju tečeš pri tem pa mu glavica rahlo vibrira oziroma se premika naprej in nazaj.
Kaj pa če ga rahlo guncaš naprej in nazaj v igri pa pri tem na podpreš glavice (se pravi da spet zaniha naprej in nazaj).
Kakšni bi bili znaki in kdaj se običajno pojavijo.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Draga nika2012,
pospeški in pojemki, ki nastajajo, ko tečemo z otrokom v naročju, so premajhni, da bi lahko pri zdravem, normalnem 9-mesečniku povzročili kakršne koli poškodbe. Izjema so dojenčki z nagnjenostjo h krvavitvam. Tudi rahlo guncanje (torej takšno, ki je dojenčku v užitek, ob tem vriska in se smeje, se ne kremži ali joka) ne bo nič škodilo.
Znaki možganske otekline (po res izrazitem tresenju, npr. po 2-urni vožnji z gorskim kolesom čez drn in strn, čez skale in korenine z dojenčkom v sedežu – kar je bilo opisano v ZDA) so lahko zelo neznačilni – od razdražljivosti do zaspanosti, v najtežjem primeru celo nezavest – koma. Ampak to so čisto drugi tresljaji, pospeški in pojemki, kot pa tisti, ki jih opisujete vi.
Zato kar uživajte, lep pozdrav,
Spoštovani,
Zanima me, ali se sindrom tresenja dojenčka lahko pojavi pri 15 mesečnem dojencku, in sicer preko igre? Gre za to, da so znanci otroka dobesedno premetavali levo, desno, gor in dol, ker naj bi mu bilo to menda všeč. Ko sem videla sem takoj seveda prekinila, se pa bojim, da bi utrpel kakšne poškodbe. Ni to trajalo dolgo, kakšno minuto, pa vendarle. Zanima me, v kolikem času po dogodku se morebitne poškodbe lahko pokažejo in na kakšen način.
Pa še to me zanima ali lahko do navedene poškodbe pride, če otrok zaspi v planinskem nahrbtniku in mu glava pri tem malo opleta?
Hvala in pozdrav.
Da nadaljujem prejšnje vprašanje. Mogoče bolj natančno opišem kako je izgledalo. Znanec je otroka držal nekako na avijoncek, pri tem pa ga precej močno stresal in vozil naprej (v smislu kot turbulenca na letalu). Po mojem mnenju je bilo to stresanje precej premočno. Torej tresel se je cel otrok, ne glava naprej in nazaj, glava pa pri tem tudi verjetno malo. Bi otrok lahko od tega utrpel poškodbo SBS? V kolikem času in kako bi se kazala?
Hvala in pozdrav.
Čeprav nikakor ne priporočam podobnih iger (ne toliko zaradi nevarnosti “pretresenega” otroka kot zaradi tveganja, da se “nosilcu ” aviona otrok izmuzne iz rok ali da se nehote spotakne), pa vašemu otroku dogodek zanesljivo ni pustil nobenih posledic. Tudi zato, ker je zaščita možganov v lobanji v tej starosti že tako dozorela, da ob podobnih hitrih pospeških in pojemkih ne pride do prekomernih “strižnih” sil v možganih.
Opletanje glavice spečega malčka v “planinskem” nahrbtniku ni toliko nevarno za možgane kot za preobremenitev (med spanjem sproščenih) vratnih mišic. Zato je bolje, da si takrat nataknete nahrbtnik v “obratni” smeri (torej predse, čeprav je dokaj štorasto za nošnjo, a varneje za otroka) – ali pa da se ustavite in daste malčku čas za kratko siesto. In da seveda planirate obiske hribov tako, da vam ne zaspi v nahrbtniku, ker je to pač njegov / njen čas za spanje. Taki pohodi niso v užitek ne vam in ne otroku…
Pozdrav,
Spoštovani,
najlepša hvala za odgovor in se absolutno strinjam. Ne vem kako sploh nekdo pomisli kaj takega početi. Ker je bilo tresenje tako močno in zelo hitro (recimo kot bi mešal koktejl, tako hitro tresenje), pa mi ne da miru, ali res ne more biti nobenih posledic. Zato me zanima, če bi bile v kolikem času bi se pojavile in na kakšen način?
Pa še to, rojen je en mesec prej, brez težav ob rojstvu, torej se ni čisto dejanskih 15 mesecev star. Ima to kaj vpliva?
Še enkrat hvala za vaš čas in odgovor.
Zakaj me to tako bega? Zasledila sem, da naj bi bili za sbs najbolj občutljivi otroci do drugega leta starosti, pa vse tja do petega leta starosti. Zato me sedaj to se bolj skrbi, da ne bi bilo kaj narobe in kako bi sploh vedela. Bi se videlo že takoj, kako, ali mogoče čez čas, kako?
Hvala za vas odgovor, ki me je vsaj malo pomiril.
Spoštovani dr. K. Cerar,
čisto slučajno sem zašla na tale forum pred nekaj časa, pa moram reči, da sem tudi sama postala kar nekoliko zaskrbljena ob prebiranju odgovorov v zvezi s pretresenim dojenčkom/ otrokom. Tudi mi smo kar nekaj kolesarili z majhnim otrokom 12, 13 mesecev, v glavnem po makadamu, seveda ne po poteh za gorske kolesarje, ampak po navadnem makadamu, ki prav tako trese. Pa me zanima, ali smo kakorkoli, tudi dolgoročno, lahko škodili otroku. Zanima me naslednje:
– ali lahko sindrom pretresenega dojenčka/ otroka nastane samo v primeru, če mu glava na vratu nekontrolirano opleta, ali tudi če se trese, glavo pa otrok pri tem kolikor toliko kontrolira?
– v tuji literaturi sem zasledila, da se posledice lahko pojavijo tudi kasneje, brez kakršnihkoli takoj vidnih posledic. Zanima me torej, kakšne posledice se lahko pri otroku pojavijo kasneje, BREZ kakršnihkoli takojšnjih znakov in kdaj? V tem primeru namreč ne moremo vedeti, da se je sploh kaj zgodilo.
Že v naprej se vam iskreno zahvaljujem za odgovore.
Najprej “pozabljeni” odgovor PikiPikici… Hkrati pa tudi Liziki3.
Nobeno tresenje dojenčku in malčku ni ravno koristno. A večini ne škodi, še zlasti, če gre za otroka, ki že nadzoruje glavico in zna amortizirati tresljaje, ki nimajo prevelike amplitude – pospeška – pojemka. Nevarno je tresenje spečega (npr. da zaspi v stolčku na neamortiziranem gorskem kolesu očka ali mame adrenalinske odvisnice, ki mislita, da bosta otroku na ta način privzgojila športni način življenja – to se k sreči ne dogaja pri nas, sem pa slišala za resnične zgodbe iz Skalnega gorovja v ZDA…) ali pa hitri, nepričakovani pospeški in pojemki, kjer glava nima nobene opore – in jo morda “meče ven” še centrifugalna sila ob kakšnem vrtenju.
Pri daljšem trajanju takih mehanskih sil (zlasti tim. strižnih) lahko pride do otekanja opornih tkiv, mišic, pa tudi drobnih krvavitev iz kapilar. Okrog in v samih možganih. Kadar gre “čez rob”, pride do manjše ali večje otekline možganov in so otroci zmedeni, prekomerno zaspani ali razdražljivi, opisana je tudi nezavest ter pojav krčev. Pri dolgotrajnejših, ponavljajočih se manj “nasilnih” dogodkih gre za manj izrazite, nevidne spremembe – se pa lahko kažejo bodisi v slabšem učnem uspehu, težavah v vzdrževanju pozornosti, nespečnosti, nočnih “morah”… Se pravi s kupom težavic, ki niso specifične za sindrom tresenega dojenčka, ampak jih ima tudi veliko otrok, ki jih nikoli niso metali v zrak ali vozili na kolesu. Raziskav, ki bi lahko postavile ločnico, ni mogoče izvesti, simulacije niso dovolj povedne, o raziskavah na živalih (ki so k sreči postale zelo redke) pa itak ne bi pisala (rezultati bi bili zaradi omejenih kognitivnih sposobnosti v primerjavi s človekom itak neuporabni).
Moje osebno mnenje je, da metanje v zrak ni nevarno zaradi poškodbe možganov ob silah, ki se ob tem razvijejo, ampak zaradi tveganja, da se otrok izmuzne iz rok ali da z glavo zadane v kakšno nepričakovano oviro.
In da zna biti umirjena vožnja po urejeni makadamski cesti, v pravem varnostnem stolčku (ki ima oporo za hrbet in glavo ter varnostni pas) in s čelado prijetna tako staršem kot otrokom.
Zato za obe zaskrbljeni mami velja, da je vsaj glede “sindroma tresenega dojenčka” njuna bojazen in panika odveč.
Pozdrav,
Pozdravljeni
Tudi jaz imam vprasanje glede tresenja glavice. Zanima me kako je s tresenjem v narocju med nosenjem oz. uspavanjem. Imamo 2 tedna starega novorojencka in ker je bil zelo jokav sem ga ze od samega zacetka velikokrat v narocju tako uspavala. Zanima me ali je to tudi lahko nevarno, ker mi do sedaj ni prislo niti na misel da bi mu lahko s tem skodovala. Enkrat se je pri podiranju kupcka na rami tudi zgodilo da je hotel dvigniti glavico in mu je pri tem padla nazaj. Ali se je lahko na ta nacin tudi kako poskodoval?
Ali je kaj od tega lahko nevarno za mozgane ali je potrebna vecja sila kjer dobesedno stresas z glavico naprej in nazaj?
Najlepsa hvala za odgovor
Vidim, da imate mnoge mame težave z razlikovanjem med “tresenjem” in “zibanjem”. Prvo pomeni hitro in sunkovito spreminjanje smeri in hitrosti gibanja otrokove glave (pospeški, pojemki, kot “šejkanje” pri barmanih, kar je vedno neprijetno), drugo pa nežno in počasno premikanje, ki deluje pomirjujoče in uspavajoče (pogosto tudi za starša, ki otroka ziblje).
Zato ni nobene nevarnosti za kakšno poškodbo. Kot je tudi ni takrat, ko otroku glavica ob podiranju kupčka “zabinglja”. Sile so veliko premajhne…
Pozdrav,
Kot že napisano: zaskrbljujoče je sunkovito nekontrolirano opletanje glavice, ki pogosto tudi udarja ob trše stranice ali bližnje predmete. S hitrimi pospeški in pojemki, z velikimi nihaji. Do česar pa vožnja po peščeni poti z vozičkom (ki ima poleg tega praviloma še kakšne blažilce in mehka kolesa) zanesljivo ne privede.
Torej ni nobenih razlogov za stran – ali sploh razmišljanje o tem.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
ko berem tole, me kar zmrazi, saj vem, da je očka vozil hčerko v vozičku po vrtu – travniku, ko je kot je rekel “rukalo” in jo je nekoliko premetavalo, tudi glavico. Bila je neravna površina. Hčerka je bila stara nekaj tednov. Govoril je, da mora rukati, da potem ona zaspi. Glavica se ji je res premetavala, saj ni bila ravna površina. Seveda mu kaj takšnega sedaj več ne bi dovolila. Kot mamica takoj po porodu pa nisem mogla nadzirati početja očka. Lepo prosim za vaš komentar. Hvala. Lp
Napišem lahko le, da očka ni imel slabega namena. In da če je “rukanje” dojenčico spravilo do mirnega spanca, tudi ni moglo biti pretirano. Pri slednjem bi se dete najprej drlo, ker bi mu bilo pretirano tresenje neprijetno. Današnji vozički za dojenčke so itak narejeni tako, da ublažijo marsikatero neravno površino.
In prevažanje po neravni površini vrta – travnika je (kljub za vaše mišljenje prekomernem tresenju) dojenčku bistveno bolj koristno kot prevažanje po ravni površini asfaltiranega pločnika ob cesti – ali celo super ravnih tleh nakupovalnega središča 🙂 Kamor nekatere mame zelo rade peljejo dojenčka na sprehod.
Pozdrav,
Ponovno pozdravljeni, imam seeno vprasanje. Nas sedaj 2 mesecni dojencek ze zelo dviguje glavico vendar mu kdaj tudi omahne in jo malo lovi da jo ima spet naravnost. Vceraj smo pri prijateljici preizkusali nosilko in ko sem ga imela pokonci na prsih je 3x mocno dvignil glavico nazaj in jo potegnil naprej. Enako se kdaj zgodi ko pase kravice in kdaj parkrat zaniha naprej in nazaj.
Popoldan pa smo imeli grozne tezave z dojenjem. Nikakor se ni hotel dojiti in je grozno jokal samo ce sem ga hotela pristaviti. Zvecer sem mu ponudila flasko in jo je normalno pojedel. Ponoci se je dojil kot ponavadi zjutraj pa spet jok ob vsakem pristavljanju.
Ali bi bilo lahko to povezano, da bi lahko pri takih gibih prislo do poskodbe? Ali so taki nihaji z glavico premajhni?
Na kratko: vse, kar opisujete, nima prav nobene povezave z “gibi” glavice, nihaji so veliko premajhni, da bi mu kaj škodili.
Grozne težave pri dojenju – verjetno ni bilo prav grozno veliko mleka v dojkah, pa je protestiral. Zjutraj je v dojkah, ki producirajo mleka ravno za prvo silo, vedno suša… Še zlasti, če mama zvečer ne pije dovolj tekočin.
Pozdrav,
Spostovani,
zanima me koliko so se obcutljivi mozgani 7.5 mesecnika ki sam drzi glavico? Naj na kratko opisem zakaj… Babica se je igrala z nasim dojenckom medtem, ko je bil v narocju. Prijela mu je glavico med dlani v predelu uses in jo premikala med rokami levo in desno. Nevem kako naj to opisem. Kot podajanje med rokama. Sicer ni bilo veliko opletanje le malo hitreje da mu je sla glavica iz ene dlani v drugo. Premikala se mu je le glavca, vrat je bil na miru. Ko sem to zagledala me je skoraj kap, babica pa je veselo razlagala, da so se tako igrali tudi z nami. Dojencek se je pri tem smejal ampak mene je bilo grozno ko sem to vodela in se ko se spomnim tega.
Ker ste ze povedala, da so njihovi mozgani krhki in lahko udarjajo ob lobanjo me zanima ce so pri tej starosti ze kaj bolj razviti in ce bi lahko pri taki igri prislo do kaksne poskodbe ali posledic?