Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Mamice avgustovčkov 2009

Mamice avgustovčkov 2009

Dobro jutro…

tudi mene skoraj ni na forumu,preveč stvari okoli,potem pa tvoj post,mmmmammma. Žal mi je, da je Polona zbolela in je morala v bolnišnico, a je dobro slišati, da se stanje izboljšuje. Saj se ji bo povrnila moč, samo da je doma. Želim vse najboljše in mislim na vse vas!Upam,da bo praznovanje uspelo v novem domu in da bo vsak dan bolje. Upam,da bo šlo res samo navzgor.
Kar se tiče opisanega v zvezi s pediatrično, sem pa tudi sama slišala od kolegice, ki je bila s sinom starim 10 mesecev ravno zaradi uroinfekta v bolnici,je povedala podobno kot ti.

Jaz pa sem v pripravah na službo,začnem v ponedeljek.Me kar malo zvija…ampak saj bom hitro notri padla,ni druge. Tamala bo pa doma v varstvu pri tašči, vsaj glede tega sem malo bolj mirna.

Moram si še prebrati par stvari za službo,ker grem jutri tja še urediti par stvari in po material, ker v ponedeljek že štartam teren, pa vas lepo pozdravljam in upam,da uživate v lepih dneh.

Mmmmammma,mislim na vas…MajaB,tudi na vas in vašega borca.Kako ste?

Vsem en lep pozdrav!

pozdravček punce moje 🙂

mmammma, sem vesela da je s Polono bolje in upam da sta bile prvič in zadnjič na pediatrični…zdej pa praznovat 1.svečko, pa še v novem domu :))))

Jaz pa sem danes podpisala pogodbo in še malo, pa začnem z novo službo..1.9. :)) in komaj čakam da gre tamala v vrtec, ker se mi zdi da ji bo lušno med otroki 🙂

Vse tiste ki ste že v službi ali vas stiska ko še morte it…nč se bat…dva dni bo kriza pol pa kot da niste nikoli manjkale 🙂 Jaz sem bolj v pozitivo usmerjena, ker menjam službo in mi je vse tok fino fajn :)))))

no, zdej pa šibam…miška ima 45 minutk dovolj da se spočije 🙂

papa**

en lep dober dan…

vidim, da forum počasi “umira”…pa vendar še par stavkov – na hitro…

služba: to ni samo neko govoričenje, ampak verjemite…prva 2-3 dni je kriza v smislu pogrešanja otroka…potem pa tako padeš v službeni ritem, da sploh nimaš več nobenega občutka, da si bil kdaj doma. sama delam že od 15.7. in vam moram povedat, da se mi zdi, da delam že deset let, hehehe :)))
meni sprememba paše in boste videle, da ne glede na to, ali vam je služba všeč ali ne – moramo jo sprejeti! jaz pravim: “če doma vse štima….potem je vse ok – služba je pač nujno zlo!”
…mislim pa, da sem kar med prvimi, če ne že čisto prva, ko sem začela delat!?? skratka punce: GLAVO GOR; NASMEH NA OBRAZ IN DOBRODOŠLE NAZAJ!!! ;))

naš tamali je še vedno isti. rutina enaka od prvega dne…sem neizmerno srečna za to. ponoči še vedno spi v enem kosu do 7 zjutraj in prav tako še vedno spi dopoldan in popoldan po 1-2h…včasih popoldan tudi po 3 ure.
zdrav je kot ribica in me kar skrbi kako bo, ko bo enkrat fasal vročino…bog ne daj….ampak takrat bova z možem najbrž midva tista, ki bova prej potrebovala zdravnika, ker naju bo taka panika….:)))))) pač nismo navajeni bit bolni (že trkam)!

skratka, ne bom nakladala…

mmmammma; žal mi je, da ste morali v bolnišnico….držim pesti, da okrevate čim prej!!! pozitivne misli pomagajo!

VSEM želim lepo poletje… 🙂

Drage punce in naši malčki!

Ja očitno res naš forum malo zamira… Verjetno je sedaj, ko ste povečini že v službah res nekoliko manj časa za pisanje, ampak saj bo boljše – samo uteči se morajo stvari.

Mi smo sicer še doma in smo izkoristili počitnice čisto do konca. Bili smo namreč še enkrat na morju in naša pupa tam res uživa .Dobesedno postane drug človek. Očitno morska klima in neprestana družba cele družine res dela čudeže.

Joj, mmamma kaj to berem. Upam, da so se med tem časom stvari že kaj spremenile oz. razjasnile in, da je s Polonco vse ok.
Kot sama praviš so stoli na pediatrični res neprilagojeni potrebam doječih mamic in malčkom tako, da te tudi glede tega razumem. Sem sama ravno zaradi tega že razmišljala o nabavi »potovalnega dormea«, ampak so se stvari pri nas umirile in upam, da nam ne bo treba več v pediatrično oz. kateri drug pediatrični oddelek –stoli so namreč takšni tudi drugje.

Kako pa se kaj drži naš leopard? Večkrat stisnem pesti zanj.

Puppa kako kaj nova služba ?

Drugače pa, da vam na hitro napišem še, da naša punca hodi, pove mama, ata in kamen..(očitno so jo kamenčki na plaži res fascinirali)

Čisto na koncu pa še čestitka za vse naše sončke
Vsem našim malčkom želim za 1. rojstni dan veliko zdravja, smeha in otroškega veselja ter seveda stabilno hojo skozi vse ovinke življenja.

Toliko za enkrat od nas, ostale pa si le utrgajte kakšno minutko in napišite še kaj, da se ne bomo kar »izgubile«.( sem mislila, da bom imela po dopustu za prebrat cel roman:))

Lp vsem

Hej, mame:)!

Po res dolgem, dolgem času se oglašam tudi jaz:)!

Naš mali je tudi upihnil prvo svečko in mami je šla nazaj v službo:(!

Sem mislila, da bo precej težje, glede na to, da še vedno ne spi, a nekako se sestavim vsako jutro in grem v službo, ki mi je bila včasih ljuba, zdaj pa mi je malo manj…saj veste zakaj…sem enkrat že jamrala tukaj gori…zdaj delam na sebi, da me stvari ne bodo več toliko “metale” s tira in da tistih 8 ur mine čim bolj mirno…

Drugače pa, naš mali še ne hodi…se dvigne ob opori in tudi hodi (postrani)…če pa ga primem pod roko čist znori in hodi nekaj časa po petah, nekaj časa po prstih…tako, da…nič ne silim.

Kar se tiče besednega zaklada…ima en svoj jezik:)))…oponaša par živalic, pokaže pa že vse kar je v njegovi okolici…pa seveda je nor na “mehanizacijo”…ata, mama…to nam še ne gre…

Cepljenje pri enem letu je bilo kar boleče…je jokal in se otepal…sama ga ne bi mogla držat…velik je 83 cm in težak 11500 g…zob imamo 8 in čakamo naslednje…

Kar se tiče hrane je vse kar jemo mi…razen “prepovedanih” živil, pa mleka mu tudi še nisem dala…imam še malo AM in se bom potem odločila a kupim še enega al kar probam z navadnim…

So pa seveda dnevi prekratki…in noči tudi:))))))))

Upam, da ste vse OK in da vaši malčki tudi. Pa tako kot Emica upam, da se javi še katera.

Imejte se lepo in max uživajte*******

dober večer 🙂

Tole naše pisanje počasi “umira”…se vidi da nas je večina v službi in so popoldnevi rezervirani samo za naše sončke, ane 🙂

No, naj povem da se naša miška zelo dobro uvaja v vrtcu…malo zajoka ko oči pomaha, potem pa ni težav…je pa minus ta, da je že pokasirala prve bacilčke…pa mami tudi…tko da je bila zadnje dneve doma…jst pa sm nekak kr vztrajala v službi…
Bomo pa verjetno spet zobek dobili, ker so enaki znaki prehlada kot so bili…sicer so bolj na začetku rasti trojke, ampak mislm da bo kr naenkrat zunaj…

Kako ste ostale?

Tima, ti si itak v službi tok časa, da sploh ne veš več da si bila odsotna, ane 😉
binabiba, jst ti samo rečem…do ljudi se obnašaj kot se oni do tebe…pa bo bolš v službi…držim pa pesti, da kmalu začnete spati celo noč 🙂
Emica, tvoja pa že hodi? :))) ja supeeeeer! A vidš, da je tut naše prehitela…naša miška še ne hodi…vstane že, se premika ob opori, pa šiba hitro če jo držim za roke…sama pa še ne gre nikamor…no, in le uživajta zadnje mesece pred službo…zdej je pa prišel tvoj čas, ane 🙂
mmammma kako ste praznovali v novem domu? Pa služba…si že nazaj v starem ritmu? Upam da je s Polono vse ok, glede na zadnje zdravstvene težavice :)))
tashi, kako je bilo pa pri tebi v službi?
MajaB, kako se drži vaš leopard? Sm na FB kr mal pogrešala kakšno novo srečno novičko…ne vem al meni kej šteka…ampak mi pokaže da nismo več med prijatelji…

Ostalih ki nisem pokomentirala…želim vam en lep skos v toplo jesen…vreme nam je naklonjeno 🙂

In seveda čakam na novičke o dveh novih dojenčkih…Daniela in misa24 božajta bušija…kmalu bo :))

aja…a mamo še kakšno svežo nosečko?

punce, lep večer..stisnite svoje sončke**

papa**

Evo me po enem mesecu! Kaj je novega pri nas? Imamo 16 zob, 12300g, 81 cm… Razen tega pa še dokazan refluks in zdaj čakamo ali bo morda potrebna operacija.

Zdaj smo 14 dni v novem domu, tamalo smo dali spat v svojo sobo, ponoči je bilo nekaj noči super, zadnje tri noči pa so hujše kot kdajkoli. Mislim, da ji petke vseeno še ne rastejo, sem pa vsa na trnih, da ne bi spet zrasla kakšna T. Ne vem kaj je krivo, sem pa že ko zombi. Pri tem, da ne govorimo o zbujanju na 2 uri, ampak o zbujanju na 15 minut. Celo dolgo noč…

Sicer pa je luštno, ko imamo več prostora, sem pa prav zadovoljna nad tem, da smo očitno v izredno mirnem okolju. Vsaj zaenkrat se ne morem načuditi tišini, ki nas obdaja.

Služba? Pri nama je padla odločitev, da eno leto poskusimo kako bi šlo z “mama doma”. Kar se Polone tiče, se mi je odvalil kamen od srca, si pa še prav posebej ne morem prestavljati kako bi prenašala vdore še kakih novih infekcij, ko sem vsa znervirana že zaradi sedanje neprestane grožnje z bolnico. Sploh, ker kadarkoli gremo tja, srečamo en kup majhnih in malo večjih bolničkov z RSV in imam kar fobijo pred okužbami, ki bi jih lahko prinesli od tam.

Imam pa še eno komično izkušnjo z zdravniki. Vam jo moram prav povedat! No, na enem od pregledov me je en zdravnik hotel “nadmudriti” s tem, da do uroinfektov (takrat še ni bilo dokazano, da gre za refluks) prihaja, ker smo današnje mame tako komot in vse po vrsti uporabljamo Pamperske. No, pa sem ga zatolkla, da pač ne vse, ker imam jaz mojo deklico v pralnih plenicah. No, pa se ni pustil in me je poučil, da so v tem primeru uroinfekti zato, ker uporabljamo toliko praškov in mehčalcev. Pa se nisem dala, da jaz mehčalcev sploh ne uporabljam, prašek pa samo v minimalnih količinah. Pa me je gospod podučil, da potem imam pa gotovo vse zaprano, sivo in grdo perilo. Potem sem pa pošizila, odvila tamalo in rekla, pa poglejva, ali je v umazanih plenicah.
Pa vprašala sem ga, če je doma kdaj že pral belo perilo in da če ve, da se ga da kuhat in da če se ga suši na soncu, se razkuži… Pol je bil pa kar tiho. Kolk sem sita teh pametnih dohtarjev. Saj potem, ko sem ga spraševala o probiotikih, prebiotikih, kateri so primerni za enoletnike, ali jih je smiselno jemati hkrati z AB, ni imel pa pojma. Ah…

Tamala hodi še ne, je pa hitra na kolenih, vse doseže, potegne dol, poliže,… skratka trenutno je prav živahno. Če je za sekundo izven pogleda in tiho, potem je to strašansko sumljivo.
Bomo pa shodili verjetno v ene 14 dneh.

Dajte se še kaj oglasit, da ne bomo čisto zgubile stika. Saj toliko, da vemo, kako nam gre. Vem pa, da ko si v službi so popoldnevi predragoceni, da bi jih tratil za mon…

Želim vam lepo jesen.

PS: danes pred trinajstimi leti sem v porodnišnici dobila v naročje svojo drugo štručko. Korenjaka, ki je imel takrat 55 in ima zdaj 180cm.

Dobro jutro…

zgodnja ura, ampak drugače spet ne bom pisala, če zdaj ne napišem par besed. Res je, popoldnevi gredo zelo hitro, po dobrih 2 urah,ko pridem domov, začnem mojo punco pripravljati za spanje. Kako drugače je kot prej, ko sva imeli cel dan,ampak tako pač je. Meni je fajn delat, da je malo spremembe, ampak sem pa imela kar malo krize prejšnji teden, zaradi omenjene stvari. Ko tamala zaspi, pa moram vzeti knjigo v roke, ker imam konec septembra izpit. Mi je ful zanimivo, rada se usedem, a kaj ko kar za mizo zaspim. Ja, moram spet pasti v nov ritem. In tako, enostavno se nisem spravila pisat na forum.

Mmmmammma, fajn, da se je stanje izboljšalo in super, da ostaneš doma, za Polono je to najbolje, ne?Zate pa tudi, kajne?:)
Upam,da operacija ne bo potrebna, da se bo dalo zrihtati brez. Če pa bo, pa že mora tko biti, bo pa potem bolje, ne?Vidim pa, da se vam je kar nabralo enih stvari,pa še selitev,je biklo naporno,kaj?Ampak kot praviš zdaj je več prostora,pa mirna lokacija…Ti pa želim,d azačne Polona čim prej spet spati ponoči oziroma, da se vsaj ne zbuja tako pogosto. To pa izčrpava, si predstavljam. Upam,da jo kmalu neha matrati tisto zaradi česar ne spi.
Kako pa je z očetom?

Puppa, hvala za čestitke. Kako lepo, da si se spomnila:)Kako je s prehladom?Ste kaj bolje?Saj najbrž je to res tko, ko gredo v vrtec.
Meni je fajn, da je tamala še doma,pri tašči,ki je super in se da vse zmenit,pa še nikamor je ni treba vozit, če moram bolj zgodaj it,ji nesem le babyfon in grem od doma. To je res en velik plus, da ostane doma,pa tudi zaradi bolezni. Ne vem,kako bi tolerilali pri nas v službi,če bi ostala na bolniški.Ampak konec koncev gre za mojega otroka,tako da se jim ne bom preveč pustila.Ker pri nas pač znajo…:(

Binabiba,prav imaš,na sebi je treba delat,drugih ne moremo spremenit,te pa razumem,pri nas je podobno,a vse tako lepo prikrito,mi je pa fajn,da sem na terenu in malo manj vidim teh stvari. Upam, da se boš kmalu bolje počutila in lažje vstala in šla delat.

Drugače pa smo prejšnji vikend praznovali prvo svečko:)Tamala še ne hodi sama,koraka pa že,je tok lušna:)Radovedna je ful,čisto nič ji ne uide in ful ponavlja za nami. Velika je 79cm in ima 9800kg,cepljena pa še ni bila,je rekla zdravnica, da jo bo pri 14 mesecih. Imam pa zadnje dni težave z uspavanjem, če grem ven iz sobe,je jok,prav kliče in kliče,da sem zraven,.pol je pa dobre volje,sam zaspi pa ne…tko da jo kar pustim,da malo tečnari,ko je hudo,jo grem pogledat,pa spet ven in enkrat pač rata zaspat,ampak to včasih traja…prejšnji vikend sva se tudi nehali dojit,pa je kar šlo,sem se jaz bolj bala,kako bom to speljala:)

Emica,sem vesela,da so se stvari uredile!In čestitke za samostojne korake!Poglej jo,kako je prehitela naše sončke:) Zdaj boš pa tudi ti bolj mirno uživala s svojo pupo,a ne?

No,punce,zaenkrat toliko od mene…danes bi lahko podaljšala eno uro spanje,pa sem ponesreči imela budilko ob 5h naštimano,še od včeraj,pa sem vam lahko malo napisala:)
Saj mislim na vas,ampak zdaj se je pa res kar težje spravt pisat.

Lepo se imejte in kot pravi mmmmammma,upam,da se še občasno beremo…

Uživajte dan.

dan…

mi smo v službi že 2 meseca in danes je prvi dan, ko imam dopust. smo šele danes imeli prvi pregled pri zobozdravniku…je bilo vse ok. smo pri 10.zobku. ej, mmmammma, tale vaša številka glede zob je pa res zavidanja vredna – super in čestitke :)))

v ponedeljek pa nas čaka sistematika. a se še spomnite, ko sem pisala, da nismo bili več cepljeni, ker je bila “odkrita” neka reakcija na 1.cepljenje?? no, do danes naš otrok še ni bil cepljen niti “klican” na kakršno koli kontrolo, pregled, testiranje ali kaj podopnega – groza! 🙁 tako smo še vedno nekako na trnih in čakamo na pošto za lj.

mi hodimo že od 17.avgusta. je pravi mali racman in vztrajen kar se hoje tiče. padci sicer nikoli niso na rit, ampak vedno na sprednje roke…tako da zdaj že kar zamežim, kadar pade, ker me je vedno strah, da bo zletel na glavo :-S

z mlekom smo začeli s 1.9. in sicer kupujemo mleko iz mlekomata – odlična zadeva in me drugo mleko sploh več ne prepriča. vendar ga še vedno prekuhavam – je to še potrebno? katera ve??

mmmammma; ma vi ste res super…selitev pa to… res fajn, da uživate in to, da poskusite s tem, da boš eno leto doma, se mi zdi super ideja…
sama bi se odločila enako…če nebi bilo tolk enih “faktorjev” vmes, da si žal tega ne morem privoščit…. zdaj zame ni čas za doma bit :))))

pa ostale??? že kaj načrtujete novo nosečnost???? mi sicer ne – vsaj zaenkrat ne…se mi zdi še vse tako “sveže”, čeprav je že leto naokrog….pa tudi jaz sem vsako leto starejša in se dobro poznam….bolj bom odlašala, težje mi bo, da se odločim še za enega….ampak zaenkrat ne! 😉

prebrala sem vse….vendar nimam časa vsako posebej komentirat. veseli me, da ste vse dobro in da se še javljamo vsake toliko….
edino pod puppin post se še podpišem glede majeb….FB ne štrajka, ker sem sama opazila isto stvar…

vsem želim lepo jesen…dnevi bodo še zelo lepi…

Tima & Tit

Pozdravljene punce,

No lepo, da ste se nekatere spet oglasile. Mislim, da res ne bi bilo prav, da bi naša izmenjava kar tako zamrla.

Mmammma-tole s Polonco pa ni nič kaj lepo slišati, ampak saj na koncu se vse »poštima«tako kot se mora in se tudi bo. Saj veš, da to govorim iz lastnih izkušenj. Na srce pa ti polagam samo to, da bodi pri vsem zelo vztrajna in se nikjer ne pusti kar odgnati oz. poslušaj svoj notranji glas. (Saj vem, da vse to tudi počneš, ampak samo toliko, da te spomnim:))
Ko se znajdeš v tem našem zdravstvenem sistemu bi te najrajši odpravili kar po hitrem postopku. Tima se opravičujem, ne jemat osebno, ampak takšne so moje izkušnje. Tudi to, da še sedaj nisi dobila nobenega odgovora glede cepljenja je zame absurdno…poskušaj sama kaj poklicati in poizvedeti.

Drugače pa mmammma to s podaljšanjem tvojega bivanja z družino še za eno leto je zame imenitno. Super. Več, kot to, da si s svojimi otroki v njihovem otroštvu jim res ne moreš dati. Res, uživaj v tem, kajti otroci bodo ta čas nekoč znali še bolj centi kot sedaj. Ti pa se tega, da jim daješ največ kar lahko (svoj čas) zavedaj tudi takrat, ko ti bo to delo »gospodinjske pomočnice« prišlo preko glave.

Tudi jaz bi naredila tako, če bi mi to dopuščale.. .finance, ampak mi žal ne. Bom pa poizkušala s skrajšanim delovnim časom, če bo to izvedljivo. Mislim, da bo tudi to nekaj. Drugače pa tiste, ki intenzivno delate na svoji osebnostni rasti…ali imate kakšno pametno knjigo na zalogi. Jaz sem jih namreč nekaj že predelala pa bi morala še kakšno-tudi pri meni je namreč služba s svojimi zahtevami tisti zelo moteč faktor zadovoljstva…

Puppa kako je pri vas z uvajanjem v vrtec? Pri nas namreč ne dovolijo prisotnosti staršev. Kot uvajanje je mišljeno postopno podaljševanje bivanja v vrtcu. Še raje pa vidijo, da otroka kar predaš in je to to. Ne vem no, sem mislila, da se je v 10 letih kaj spremenilo, a se pri nas očitno ni. Sicer pa je veliko vprašanje, če bomo prosto mesto sploh še dobili. So nam zaradi podaljšane porodniške naše mesto kar oddali

Drugače pa JA pri nas HODIMO že od 18.8. Smo že kar stabilni, ampak smo si pridobili že tudi nekaj poškodb pri delu(beri bušk in modric), ampak to pač sodi zraven. Mogoče nam je šlo hitreje ker smo manjši, lažji in je zato lažje dvigniti rito). Pri zobkih smo pa »zadaj« imamo namreč dva, ki pa znata že pošteno ugrizniti:)) .

Vsekakor pa sedaj neizmerno uživamo, lovimo »zaostanek« in se vsak dan zahvalimo za to kar nam je uspelo.

Skratka punce uživajte, imejte rade svoje najdražje in oglasite se še kaj, da ne bomo »izumrle«.

lp

pozdravček še od mene…na hitrco…

mmammma, privoščim tebi in celi družini da ste eno leto več skupaj…svaka čast, ker boš ostala doma…bi tudi jaz, pa kot pravi Emica, finančno ne znesek…če ne bi bilo kredita za hišo bi še nekak šlo..tako da žal mormo delat…

Tima, zakaj pa ne pokličeš in težiš toliko časa, da boš izvedela kaj je s cepljenjem? Jaz ti povem, da se je tvoja zadeva nekje ustavila…in če ne težiš, boš dolgo čakala…tako je žal pri nas…

Emica, pri nas je uvajanje obvezno s starši…niti ne bi dala otroka v vrtec če ne bi smela bit zravn. Postopoma uvajanje pomeni, da je otrok v skupini vedno več sam brez starša, sam zaspi, ga hranijo vzgojiteljice,….pri nas je šlo super…mal je zajokala ko je oči pomahala, potem pa brez težav…se pa bojim kako bo drug tedn, ker smo ta tedn doma…je zbolela in mož nima več dopusta, jaz pa tudi ne morm zaradi nove službe….uglavnem…vsi smo jokali in vsi smo se vrtca navadli…no edino jaz vem da se ga nisem do šole ne…ker sem skos jokala, zaradi terorja vzgojiteljic ki so ga takrat izvajale…pa strah in trepet je bil če si jih zmotil ko so klepetale…dobro da danes ni več tako!

Zdej pa grem mal počivat…tamala je zaspala 🙂

Lepo sredo vsem skupaj **

Pozdravljene še z moje strani po zeloooooo dlolgem času.

Naš Lan je tudi že upihnil prvo svečko. Hodi že približno dva meseca, tako da je že zelo stabilen (kar tekati je že začel).

Imamo sedem zobkov in ponoči še vedno zelooooo slabo spi kljub temu da sva ga preselila v svojo sobo na veliko posteljo kjer ima ogromno prostora. Ker sedaj manica več zelo težko vstane iz postelje, ponoči dežura dati kljub temu da gre zjutraj v službo ampak drugače ne gre.
Je že čisto vse, najraje pa ima jogurt (bi ga jedel skozi cel dan).

Poleg tega da bomo za slaba dva meseca dobili dojenčka so nam še sedaj kolego podarili mladega zlatega prinašalca, se pravi da imam že sedaj dva otroka na katera moram paziti, kajti sta oba zelo hitro na cesti (no saj ati dela na tem da bo posadil ciprese in naredil ograjo – ampak vse potrebuje svoj čas).

Počasi si nabavljam stvari za novorojenčka – saj kaj dosti ne potrebujem, ker je še vse od Lana, apak jaz vseeno upam da bo deklica in sem tako za svojo dušo kupila že nekaj roza kosov (če pa ne bomo dobili deklice pom pa stvari že podarila).

Sedaj pa hitim za štedilnik, je potrebno tusdi nekaj skuhat.

Se vam bom spet kaj javila.

Pozdrav vsem skupaj, res vsem da vas ne bom vseh naštevala.

Hej punce!

Lepo, da je pogovor vsaj malo zaživel:). Je lepo, da se malo beremo, vsaj sem in tja…

Jaz komaj zdaj vidim koliko so mi pomenile tiste ure, ko je mali spal in sem šla spat z njim…
V petek komaj preživim teh osem ur v službi tako sem utrujena…danes je bilo malo boljše…spodaj je pokukala ven štirica, vsaj zdi se mi…

Služba…jaz ne berem nobene posebne literature na temo osebnosti…saj vse vem kaj bi morala in kako…očitno imam premalo samozavesti…in tudi, če mislim, da delam dobro se izkaže, da to ni dovolj…več štejejo prazne besede in nakladanje…ahhhhh….ne bom o tem…sem žalostna…se počutim kot da nisem več del tima…kriva pa sem najbrž kar sama…bom še delala na sebi…

No, sem mogla malo pojamrat…
Lepo se imejte…

Bo jutri lepše:)****

Avgustovke, kam ste se skrile?

Mogoče pa se bo le še katera oglasila. Kljub obveznostim misli, da ne bi bilo prav, da bi se kar »razgubile«, saj imamo kljub vsemu še veliko skupnega(beri naše avgustovčke, ki počasi rastejo in postajajo že pravi raziskovalci).

No,pri nas je že tako.
Ker hodimo že skoraj dva meseca, so koraki vedno stabilnejši in sedaj je mogoče početi že marsikaj, tudi skoraj tekati oz. pobegniti pred zasledovalcem. Rada tudi »pospravlja« predale, prenaša stvari po stanovanju in ob tem opazuje naše reakcije. Poizkuša že uveljaviti svojo voljo. Uživa ob hrani, če seveda lahko, je sama z rokami. Žal, pa imamo še vedno precej živil na »prepovedanem seznamu« tako, da se kar malo bojim kako bo v vrtcu, saj se tudi nama vse to približuje s svetlobno hitrostjo. Skratka povsod jo je polno in ima energije za vse nas skupaj:)

V službi se še vedno dogovarjamo o možnosti skrajšanega delovnika, ampak nimam nekako dobrega občutka. Vse skupaj traja že kar dolgooo…no, bomo videli.

Kako pa ste ostale in vaši sončki? Kako ste preživeli poplave? Upam, da ni bila katera v nevarnosti (sem kar precej premišljevala o tem). Kako sta naši nosečnici, ki bosta počasi že drugič zibali?

Skratka napišite še kaj in lep pozdrav prav vsem

Hej,

ja, to naše klepetanje počasi “umira”, škoda:(…saj je po eni strani razumljivo, sploh zdaj, ko smo večinoma že ujete v ritem službe, divjanje domov…nekaj ur z našimi ljubimi in že je tukaj noč…

Našemu še malo manjka, da shodi…je pa hiter in me je strah kako bo, ko dejansko shodi…bi rekla da “nima mase”:)))

Spi še vedno ne, zobki rastejo…zunaj sta dve štirici, je prava mala čveka – ki jo seveda noben ne razume:)))…skenira vse kar kdo počne in me potem vedno znova preseneti, ko mu rečema naj kaj pokaže in to takoj stori…noro lepi občutki in trenutki so mi s tem malim iskrenim bitjem:)))

Kar se tiče nove nosečnosti, pa so se meni malo podrli plani, me čaka en oprativni poseg…
Služba – obetajo se nam velike, velike spremembe in ne vem kako bo in kaj mi bo prinesla prihodnost…nič ni večno, a ne?

Pri nas poplav ni bilo, je bilo pa res zelo hudo tam kjer so bile…
Imejte se lepo in upam, da le še kdaj preberem kakšno novo vrstico tukaj gori:)))****
Sicer pa je tukaj jesen, meni najljubši čas…:)))

Pozdravljene!
Ja, malo umiramo, vsake toliko pa le še najdemo nekaj časa za hitro izmenjavo mnenj in novic…Upam, da bo vsaj to ostalo še nekaj časa. Morda bodo pa dolgi zimski večeri dali kateri še kakšno dodatno minuto za tukaj gor…

Mi smo se počasi “udomačili”, čeprav imam še vedno kar nekaj stvari po škatlah, ker nam še manjka nekaj omar. Bo že! Ta glavno je pa “porihtano”.

Sicer je pri nas novo to, da je točno na svoj 14. mesec naša punca naredila prve samostojne korake. Je še kar zelo previdna. In vseeno po večini še vedno kobaca. Je pa hitra ko raketa.

Kar srce se mi trga, ko vsakič, ko dam antibiotike iz hladilnika kar vriskat začne. Sicer pa se dajem z njeno prebavo in glivicami in… Si ne predstavljam, da bi bila v vrtcu, ker bi se jim zmešalo! Preoblačiva se ene osemkrat na dan (huje kot novorojenčka!), kar naprej ji kaj pogleda ven pri nogicah ali v pasu, prebavi izredno slabo… Skratka en stroj na dan samo njenega perila…

Drugače pa sem polno zaposlena mama. Vsak dan je petsto stavri za uredit. Potem se nam je pa še tadrugi avto pokvaril in sem še malo “razvozačica”… Bi si želela več reda za tamalo!
Ponoči spimo od 19.30 do 4.00 ali 5.00, potem pa še zaspi. Ampak ob 7.00 pa ni več šans. Meni bi sploh kakšno soboto pasalo potegnit. Pa ne gre. Čez dan spi le še enkrat po kaki dve uri skupaj.
Klepeta na polno, razumemo jo pa samo najbližji.

Trenutno zelo rada “pospravlja” predale in meče stvari v kakšne težko dosegljive kote, reže… Zdajle mi spi in upam, da bom uspela še malo pobrisat po tleh, zato se poslavljam.
Vesela bom (vse bomo vesele, kajne?), če se š kaj oglasi katera.

pozdravček mamice 🙂

res počasi “umira” tole naše čvekanje, pisanje, sproščanje,…ampak se še ne damo, ane 🙂

Pri nas je novega to, da gremo iz ene bolezni v drugo in vam povem da me je že kar malo sram poklicat v službo in rečt da me spet ne bo. Ampak prvo je zdravje, kaj si mislijo me pa ne gane preveč.
Naša miška je izpisana iz vrtca in smo se začeli uvajat v privat varstvu. Če ne bi zaradi vročine odšla k zdravniku, sploh vedela ne bi da ima ful vneta oba ušesa. Nič ni jokala, razpoloženje enako kot če je zdrava, niti se ni praskala ali držala za uho. No, ko smo se po enem tednu ugotovili da sta ušesa pa že tako vneta da potrebuje antibiotik me je kr malo stisnilo, zakaj že prej ni dala zdravila. Po zdravih ušeskih, pa je naslednji dan dobila pikice po celem telesu….neka otroška nalezljiva bolezen (ime sem pozabila), ki baje ful razsaja in je ful otrok zbolelo. Evo, danes je zadnji dan naše izolacije zaradi pikic, tako da (upam) da se jutri naprej uvajamo v varstvu (no, so mi šli pa v službi zelo na roko in imam dopust za uvajanje).

Evo, to je to! Hodimo še ne…zadnje dneve pa sama vstane in je ful smešna ko lovi ravnotežje in se smeji na polno :))) Sicer pa šibamo ob opori in čakamo dneve ko jo bomo lovili okol vogalov :))

Drage moje, jaz predlagam da se v tem letu še kaj vidimo. Vem da je malce težko zarad služb, zato pa predlagam kakšno soboto dopoldne, če ste si seveda pripravljene en del vikenda odtrgat od družine in počvekat na dobre stare čase :))))

Crkljajte se…in jaz že nestrpno čakam november, ko naši 2 avgustvki dobita svoja sončka v naročje :)))

Daniela, misa24, povejta kako je zdaj v drugo…je kaj drugačna nosečnosti?

Lep dan vsem skupaj…in smejte se!

papa***

Lep pozdravček tudi od mene!

Pri nas tudi še ne hodimo, vendar ne manjka več veliko. Naša princeskica naredi ene pet korakov, potem pa nazaj na ritko ;))).
Če ji pa rečem, naj hodi do mene, se pa začne zvijat in smejat,tako,da je v takem stanju sposobna narediti le kaka dva koraka.
Je pa prav smešna ;ko se spontano dvigne in gre se ji vidi,da bi z lahkoto hodila. Čim se zave,da hodi ppa takoj dol.
Ampak, nič hudega;ko bo prepričana vase, bo že šibala,kajne!

Tudi pri nas na veliko govorimo, vsako žensko,ko vidi se dere za njo teta, ko vidi moškega pa “tic” ;)))))).
Pove tudi,katero pesmico bi rada poslušala( zelo rada posluša Čuke in njihovo Huba Buba), pa pravi : mama, buba, buba, ali pa kuda ( za kuža pazi)….
Tudi pleše zelo rada in se ji prav nasmejimo,ko začne migat z ritko in krožit s trebuhom.

mmmmammma, tudi pri nas so predali zelo aktualni.
Ker pa je aktualna tudi kuhinja, je oči kupil otroško kuhinjo, kjer se naša punca zelo zamoti in improvizira kuhanje,pa pomivanje posod, pa da papa. Čeprav ima ta kuhinja tudi pomivalni stroj, Hana pere kar na roke ;))))))).

Zelo rada govori tudi po otroškem telefonu, pa kako to zares vzame in se dere vanj ;)))).

V glavnem, imamo pestro in prav je tako.

Dejte mi povedat,mamice,kako zgledajo vaši obroki,ki jih dajete malčkom in koliko jih imate na dan.
Koliko pa so že kaj veliki in težki?

Naj povem še to zanimivost;Hana je dobila prvi zobek že pri šestih mesecih,do osmega meseca so ji zrasli še trije. Od takrat naprej pa zatišje…
Pa vedno mislim,da jo zobki matrajo,tudi tako mi zgleda, pa kar nobeden ven ne pogleda. Hmmmm….

No,jaz sem zelo vesela,da sem lahko letos s svojo punčko doma,da je ne rabim dajat v varstvo…

Mmmmammmma, upam, da se bo Poloni čimprej zdravstveno stanje normaliziralo.

Puppa,kaj že spet je Ava bolna? Joj,res zoprno.
Tudi naša je prehlajena in kašlja. Upam,da ne pride še do kake vročine.

Pišite kaj,kako se imate…

In naši dve nosečnici bosta kmalu drugič mamici. Jupiii!!!

Še pozdrav iz Prekmurja!

Da vam sporočim kako je kaj v drugo biti noseča.
Vse imam pripravljno za odhod v porodnišnico čeprav je še do roka tri tedne. Druga nosečnost mi je bolj naporna od prve kajti naš mali migec mi ne da časa za počivat. Slabost je še vedno prisotna, tako da sem zelo vesela če ravno ko se naš Lan pokaka pride kdo na obisk, da ga potem porihta. Sedaj že dva tedna pa me kolki tako zelo bolijo da se komaj premikam.

Naš Lan je zelo hiter, v petih minutah mi pospravi po vseh prostorih. Izprazni vse predale katere doseže. Imamo že deset zobkov. Sadaj nam izraščata spodnji štirki in spet ne spimo, pa tudi malo je prehlajen pa se ponoči prebuja ko kašlja.

Čeblja samo po svoje in vse je mama, nič noče pokazat kar ga prosim – je pa zelo aktiven, pleza na omare, škatle, postelje, kavč… če ne more sam si zraven porine škatlo od Lego kock in tako zmore vse.

Ima nekje 10 kg in cca 80 cm – že vse od pomladi nosi 74 številko, 80 mu lahko oblečem če je v hlačah gumica ali pa z pomočjo pasa da mu hlače ne padejo dol.
Je vse, na dan presmi samo eno uro, zvečer gre spat nekje ob 21 in se zjutraj prebudi nekje ob 9 uri stem da se ponoćči zelo dosti prebuja – tako da je naš ati zelo aktiven ko mora hoditi iz spalnice v otroško.

To je na hitro malo o nas, če ne prej se vam bom oglasila in sporočila ko se vrnem iz porodnišnice z našo malo štručko. Ati pravi da je delal punčko (kar si tudi mami zelo želi) ampak če bo fantek bo ravno tako prav. Tako da držite pesti za punčko.

LP Daniela

Pozdravljene!

Joj, moram priznat, da sem kar malo pozabila na ta naš forum… nekaj zadnjih postov sem prebrala in ugotovila, kako je šel čas hitro naprej….kaj vse že znajo ti naši lupčki:)) Vidim pa, da so punčke veliko bolj govorno napredne kot npr. naš fantiček. On tudi na vse vpije mama, kdaj se začeblja v teta, baba ali ata. samo nima ravno pomena. Zna povedat kako dela kravica, drugih živali pa noče in noče oponašat. Je pa neverjeten kar se tiče mimike; v trenutku ga lahko nekaj naučim in si zapomne; tako da zna zdej pokazat: kok je velik, močen, kako zeha, kašlja, kaka, kako mucka praska, kako se po turško usedemo, kako si učke pomanemo,posmrkamo, kolk je star, kako reče ne-ne, ali pa “ne vem”, kje ma nosek, trebušček, bratca, boža-boža… Joj, morala sem vam mal naštet, ker je res hecno, kako malo pove, pokaže pa veliko:))
Kar se pa hoje tiče, je pa zelo nesigurna in ga moram skoz pazit, ker na razgibanem terenu takoj lahko pade. No, tija-taja, praviš, da hana ne hodi; ko je naš naredil deset korakov sam sem že razglašala, da hodi:))) a ni tko? prvi samostojni koraki pomenijo, da mali že hodi…??
No, kar se nosečnosti tiče pa kot da ne bi bila noseča. No, dobro, me peče zgaga, malo sem utrujena in nerodna pa mam dober izgovor, da mi česa ni treba delat, to je pa tudi vse. Res je veliko bolj prijetna nosečnost, kot ta prva. Mogoče zato, ker mam tud par kil manj in ni tako vroče. Poleg tega v prvi nosečnosti nisem vedela, da me čaka taka sreča, tako da se niti nisem ne-vem-kako veselila poroda. zdaj pa res komaj čakam, da vidim drugega sinčka, kakšen bo, kako bo bratec odreagiral nanj in kako bomo živeli kot štiričlanska družina. Bom pa tokrat rodila v kranju, pričakujem malo hitrejši porod, upam, da bo šlo brez problemov.
Daniela, držim pesti za punčko:)))Pa upam, da boš imela čim lažji in hiter porod:))sej mava nekje skupaj rok, ane? js mam 15.11.
Ostale pa veselo na delo, da naši avgustovčki dobijo družbo:))
Še to, da napišem, naš fantek je sedaj tudi v varstvu. Malo prej sem ga začela uvajat, da ne bi bilo zanj preveč stresa naenkrat; bratec in varstvo (je namreč zelo “ljubosumen” otroček). Na začetku je bilo kar hudo, me ni spustil nikamor, jokal je…js pa tud.zdej je pa že dobro in tudi spi tam. Je pa seveda že zbolel, smo bili na antibiotikih…ah, kaj nas še vse čaka…
Tija-taja je spraševala, kaj malčki jejo; naš ima tak urnik: zjutraj ena kašica (čokolino…), malica: sadje, jogurt…, kosilo: če ni preveč začinjeno kar isto kot jaz/mi, če ne, mu posebej skuham krompir, meso, zelenjavo, malica: kruh s sirčkom, tuninim namazom…, večerja: kašica.
Čez dan pa kdaj eš kakšen piškotek ali pa sadje, ki ga obožuje. ne vem, koliko je velik, pri enem letu je bil 83cm in 12kg.
Aja, moram še poudarit, da mam tako srečo kot nosečnica, da naš spi od 20h do 7.30h, tako da se res lahko spočijem. Čez dan pa spi še dve uri. Upam, da bo to še dolgo tako.
Malo mi je zoprno, da nisem prebrala še za nazaj, upma, da so vaši malčki zdravi in da jih prehladi in viroze ne oslabijo preveč. Ve ste pa že skoraj vse v službah, ane?? Pridne:)) Upam, da uživate na svojih delavnih mestih, da vam čas hitro mineva!
Obvestim, ko bo kaj novega!

Držte se vse in lep pozdrav!!

New Report

Close