Kukavičji Otroci oz. Otroka ni naredil moj mož
…stasitično je takih otrok kakih 30%, sem eden izmed očetov ki biološki ni oče… žena ne ve, da vem, sem posumil, na krivaj naredil DNK in ugotovil kdo je oče….nikoli nisem tega omenil….otroka imam rad in se počutim pravi oče, čeprav vem, kdo je….biološki-….žena je dobra , imava se rada…pokvaril bi če bi takrat naredil paniko…ne da me ni bolelo, me je…ko sem videl da jo izgubljam..ko je zanosila pa jo je ljubimec pustil in vrnila se je v moje objem…imava potem še enega otroka….prvi in tretji sta najina ddruga hčerka pa je “najina” imam jo rad, mogoče še bolj kot svoja lastna….tolko vsem komentarjem tukaj v poduk….
kok glupi tipi ….
potem ni čudno, da so na koncu vsega ženske krive če niti malo ne uporabljajo glave, nebogljenčki
bravo, da vam je ratalo ali kaj naj drugega rečem in da povsem normalno živite s tem 😉
ok, da varaš, pa tut,
da je otrok od drugega ni problem sam lahko bi vsaj vedel ..
se mi prav smilijo boščki … tudi otroci
ampak vam, ki to uspešno furate pa kapo dol ….
Se moram oglasit..
Ja sej, smo krvavi pod kožo, ampak se od živali razlikujemo ravno v tem, da znamo zatret svoje nagone in mislit z glavo. Posebej takrat, ko gre za otroke.
Kaj pa dedne bolezni??? Sicer bog ne daj, da otrok zboli za kakšno boleznijo in potrebuje donatorja (kar danes glede na način življenja ni ravno redko). Kaj boste pa takrat??? Menda veste, da so starši in sorojenci prvi testirani, ne??
Iskrenost je tu ključnega pomena. Že zaradi otrok!
Tudi jaz mislim da dejstvo, da smo vsi krvavi pod kožo, še ne pomeni, da lahko počnemo, kar se nam zljubi oz. tisto, kar je za nas najbolj ugodno.
Stavka, naredi si življenje tako, da bo tebi v redu, sploh ne razumem. Oz. ga razumem samo toliko časa, dokler si sam. Ko pa imaš družino, otroka, partnerja, pa najbrž moraš pomisliti še na dobro koga drugega. Moja svoboda se konča tam, kjer se začne svoboda drugega…
In zato, ker vsi delamo napake, še ne pomeni, da je vse dopustno. In tudi naše “napake” se razlikujejo med seboj, imajo različno težo in posledice, ki jih prinesejo s seboj. Če smo se pripravljeni z njimi soočiti, je OK, če se pa nismo sposobni, pa bi bilo dobro premisliti prej…
Pandora1, se popolnoma pridružujem tvojemu mnenju – nečesa takega ne morem ne opravičiti, ne prebaviti…
no to pa meni ne gre … a prej dokler ne izvež, a je partner ploden al ne, je ok, potem ko pa to izveš, pa ljubezni ni več in konec, gremo z drugim, ki pa je ploden … se pravi, bo partner kadarkoli kakorkoli v življenju zbolel, ga boš zapustila?? (neplodnost je tudi bolezen …)
poznam primer, ko se imata partnerja super (po besedah obeh), dva otroka, njo je en zmedel, zanosila, imata zdaj 3 otroke …
jaz ne obsojam, nisem zato tu da bi drugim sodila in jih obsojala, nihče nima te pravice, kako bo pri njih v življenju, kako bo ona živela, bo videla sama …
Nima se kaj zapletat s sodelavcem, če ima moža ali fanta rada. To je traparija. In, zakaj bi potem taka ženska rodila otroka, ki ni možev? Zato, da možu še bolj zategne zanko okoli vratu? Mož bi morda še kdaj razmišljal, da bi tako ženo pustil, ampak ostane zaradi otroka (ki v resnici ni njegov). Pravijo, da so kukavičji otroci podobni pravim očetom. Sicer pa ne vem, zakaj je krivda vedno na ženski strani. Kaj pa moški, ki zaplodijo poročeno žensko? A to pa je vseeno, saj mu itak za tega otroka ne bo treba finančno skrbeti? Tu na MON-u so bile celo izjave nekega moškega, da se zapleta samo s poročenimi – za primer, če se kaj “zalomi”.
Če dovolite, povem svojo zgodbo, ki je nisem delila še z nikomer in ki v bistvu sploh ni zgodba…
Namreč: bila sem štiri leta skupaj s partnerjem, ravno toliko, da je začelo postajati malo rutina, pa nisva čisto dobro vedela, kam in kako naprej. In potem sem srečala bivšega fanta, oba sva ugotovila, da sva si e vedno zelo všeč, začela sva malo flirtati, samo flirtati, kakšna pijačka tu in tam, on me je odkrito osvajal, mi kupoval neka darila, pa čeprav je bil tudi sam v (menda ne preveč resni) zvezi. In potem me je nahecal, da greva za tri dni na dopust, daleč stran, z letalom, da vidiva, kje sva – ali kaj obudiva ali pa se preprosto lepo imava. Denar mu res ni problem, vse je zorganiziral, plačal hotel, karte, vse, jaz sem si zorganizirala službeno pot, vse načrtovano. Po eni strani me je zelo rajcalo, seveda, taka prava avantura, po drugi strani pa sem imela grozno slabo vest. Ali res lahko to naredim svojemu partnerju itd. Vglavnem: dva dni pred odhodom pokličem tega bivšega in mu povem, da ne morem iti. Je bil seveda jezen, kaj da zdaj, kako da sem stisnila rep med noge, pa se mu zlažem, da sem noseča. Da sem to pravkar ugotovila in da v teh pogojih pa res ne morem z njim. Da mi je žal itd. Je rekel, da razume, da spoštuje mojo odločitev in da je ok. Seveda mu ni bilo vseeno, ampak valjda je to tak argument, da težko kaj rečeš. Meni se je odvalil kamen od srca, ampak vseeno nisem hotela, da bi me imel za lažnjivko. Alora – sem šla v akcijo. Partnerju sem napletla zgodbico, kako so v službi pač odpovedali pot, pač, smotani, kot so, in potem sem pripravila lepo večerjico, z dobrim alkoholom, lepo sem se napravila, tako, erotično, vglavnem, dejansko sem ga zapeljala (in ni se pustil prositi) in ko sva bila zelo vroča in si je hotel natakniti kondom, sem mu šepnila, da si ga želim v sebi in … ne boste verjeli, vem, da se to sliši kot slaba španska nadaljevanja – ampak takrat sem čisto zares zanosila. Otrok tako ni bil ravno blazno načrtovan, ampak hkrati je bil pa tudi zaželen, jaz sem imela 32 let, imela sva vse pogoje, le tistega odločilnega momenta ni bilo. No, vglavnem, sin je danes star 10 let, ima tudi še sestrico, vse p.b., jaz pa sem velikokrat razmšiljala, da kako bi bilo, če bi takrat šla z nesojenim ljubimcem in kako bi mi bilo grozno, če bi zanosila in sploh ne bi vedla, s kom. Hvalila sem božjo previdnost, ki me je ravno pravi čas še ujela. S tistim bivšim nisva imela potem nobenih stikov več, sem pa bila tako intimno vesela, ko sem ga čez kakšna tri leta slučajno srečala v mestu z vozičkom – in je tako lahko videl, da sem govorila resnico… (pri čemer mesec gor ali dol seveda nič ne pomeni;) .
Ah, daj no, kakšna trapasta provokacija. Zakaj bi odgovarjal za umor blesave ženske in njenega ljubimca, še manj pa ubil otroka, ki v resnici ni nič kriv? Pač, daš ji brco in prekineš vse stike, end of story. Je pa tako, da si to upajo narediti samo tiste ženske, ki imajo doma ubogljivega in ponižnega moža, torej naivnega.