Pozdravljeni,

Obračam se k vam ker resnično rabim pomoč, nasvet, praktično me ta situacija že vodi v obup, prezir in resnično veliko žalost.
Od svojega 19 leta sem v zvezi s fantom, ki me nadzoruje, dejnsko si me je popolnoma podredil. V vsej tej zgodbi sem zgubila stik z družino, stik z prijateljicami, in kar je najpomembnejše zgubila sem sebe.
Skupaj sva že 7 let, jst sem to da ga moti čisto vse ko kam grem sama sprejela in se mu popolnoma podredila, celo delam za njega, in sem 24 ur na dan že toliko let samo z njim. Mogoče je zato še toliko težje začet na novo.
Naj povem, da je v vsej tej njegovi nesigurnosti in dejstva, da ga bom prevarala v 10ih minutah tudi če grem sama v trgovino, pravi,da je to zato ker je vedno neki najdu, sledi na meni ko me ni zdraven. ( modrica na riti, vonj po drugem in blabla).
Sama vem da si vse to zamišlja, zvesta sem mu 7 let in nikoli v tem času nisem niti pomislila na prevaro, niti imela kakšnegakoli stika z drugim.
Stala sem mu ob strani vsak trenutek, dosti krat tudi nisva imela dobesedno za hrano, jst sem vedno bla tam za njega. Vse bi mu dala, vse.

Po 7 letih dela z njim, uporablja moj telefon in avto, koi ma denar to uporabo plača ko pa nima pa pač ne. mi je cello začel govorit naj grem delat drugam , za njegovo konkurenco in newem kaj. Ali me dejansko zajebava? Se norčuje iz mene?
Ko sem pa hotela it delat drugam in v solo na fakulteto pred par leti me nikoli ni pustu, vse sem morala pustit k vragu zaradi njega. In res sem to nardila, najverjetneje je bila to napaka.
Počutim se ujeta v hudem psihičnem matretiranju in ne vidim izhoda, svetlega izhoda. Moje misli so se že začele nagibat k samoumoru,

Po vsem tem je zdej začel to letos govori že celo leto, da imam preveč veliko vagino karnaenkrat in da je to zato ker sem bila z drugimi. V njegovi glavi naj bi bila z več moškimi in, da je on zgubu malo vagino. Meni se od vsega tega meša, to poslušam že leta, počutim se nreprivlačno, staro, čeprau sem vitka, visoka, mlada, zvesta in zelo srčna osebnost.
Bojim se, da nebom mogla v življenju bit z drugim moškim, da me bo vedno nečesa strah, da bojo te obtožbe na meni pustile dolgotrajne posledice, sem nesigurna vase, v sebe in svoje telo.
Že 4 leta je bil depresiven, ker mi ne zaupa. 1 leto je pa depresiven, ker je kao zgubu malo vagino. Kaj je krivo za to?
Sama nimam občutka da je prevelika, mogoče malo bolj vlažna kot po navadi.

Vem da nisem bla z drugim, vem da to ni res torej kako si lahko zdej razlagam da mu moja vagina krnaenkrat ne paše več kot pri 19? Kaj je dejansko vzrok? Kaj je krivo za to?
To govori tudi pred drugimi, da je on zdej mali. Počutim se slabo, resnično slabo.

Sem oseba, ki si želi prave ljubezni, ki strmi k tebi. Oseba, ki prezira prevare. Kako naj se sprijaznim z dejstvom, da sem bila 7 let z nekom ki mi zdej to govori, ki me ima za kurbo ? kako naj se sprijaznim, da sem takemu človeku posvetila najlepša leta mojega življenja?

Upam, na kakšen koristen nasvet!

Pozdrav!

Draga Broken123,

vse te stvari sem tudi jaz poslušala. Sicer bi morala slišati več tvoje zgodbe, ampak s partnerjem, ki naj bi imel normalno osebnost vsekakor nisi. In to kar ti dela je vsekakor psihično nasilje, manipulacija. Poskušaj se zavedati, da nisi kriva za prav nič. Da si super dekle in da nimaš večje vagine. Predvsem, če je vlažnejša je tudi vzburjenje o.k.- torej je vagina pravšnje velikosti. Predvsem pa vedi, da se vagina tudi s spolnimi odnosi ne poveča. V starosti ohlapijo le mišice, ki se pa tudi dajo trenirati. Ampak tega ti še sigurno ne potrebuješ. Nisi pa s pravim partnerjem skupaj. Zagotovo. In najverjetneje gre za motnjo te vrste v kateri se sedaj nahajaš na forumu.

Menim, da potrebuješ strokovno pomoč, da se boš čimprej lahko izvila iz tega odnosa, ker se sliši, da si precej v obupu. Čitaj tudi prispevke v tem forumu. Nikakor pa prosim ne misli na samomor. Opusti te misli in jih zamenjaj s takšnimi, da boš začela novo življenje brez sedanjega partnerja, ki te spravlja v obup.

Ničesar nisi kriva to veš. Ni kriva niti tvoja vagina. Išči rešitve izven vajinega odnosa. Kriv je tisti, ki želi vso krivdo zvaliti na tebe. Ki te je popolnoma izoliral, ki te ima v svoji pasti…

Želim ti veliko sreče in NE OBUPAJ,
lp

Vse kar pravi vzhajajoče sonce je res. Nikakor nisi ti kriva! Žal, postanemo od vsega hudega tako zelo emocionalno izčrpani, da ne vidimo več realne slike. Ker sami ne razmišljamo na tako nagnusen način smo zmedeni. Ni nam logično, da najbližja oseba s katero delimo svoje življenje, posteljo in vse kar nam je sveto, dela in govori tako grde in grozne stvari.
Zaradi partnerjeve poškodbe sem bila v bolnišnici in me je zdravnik vprašal: “Gospa, živo si predstavljajte, da vaša hčerka živi takšno življenje kot ga živite vi. Kaj bi vaša hčerka morala storiti?”
Kako bi ti odgovorila broken123?
Zdaj verjetno čutiš, da se nisi sposobna sama spopasti s svetom. A ni tako. Ne bi verjela, kaj vse zmoreš! Kot malčki, ki se učijo hodit. Prvi koraki so nesigurni, čez čas pa, komaj jih ujameš 🙂
In ne polagaj sama sebi računov, nima veze komu si posvetila 7 preteklih let ampak kako boš SVOJE ŽIVLJENJE ŽIVELA od zdaj dalje.

Broken 123, pozdravljena!

Komentar, ki so ga napisali GittaAna in ostali sodelujoči v post pod »rreflector« – »V zvezi z narcisom?«, https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=465&t=11101828 , po mojem mnenju velja tudi zate.

Odnos, v katerem živiš je strupen in na tebi pušča dolgoletne posledice. Upam in želim, da nimata otrok. »Beži raje nag ali v gatah na cesto, kot da dan preživiš s tako osebo…«, je v podobnem smislu nekoč nekdo napisal na tem forumu… V zgodbi, ki jo opisuješ, se ti dogaja zloraba, za katero boš potrebovala precej časa in dela na sebi, da jo boš sploh lahko presegla. Dokler pa si v odnosu z njim, tega preprosto ne vidiš in ne boš mogla storiti … Želim ti veliko moči in osebne zavzetosti, da boš našla pot, ki ti pripada. Ostani z nami še naprej. Lp Odmev

Broken123, če živiš v tako nezdravem odnosu že toliko časa in še posebej, če si vanj stopila tako zgodaj, ko še nisi zares poznala sveta, potem je res težko sam pri sebi preosoditi kaj je zdravo in kaj ne, kaj je prav in kaj ne, sem res jaz tista, ki je kriva ali je on popolnoma nor….itd

Že stvari, ki si jih opisala govorijo v prid temu, da ima tvoj partner hude psihične težave in da te je dobesedno vzel za talca , te izoliral od vseh ( da je lažje manipuliral s tvojo glavo, čustvi in vsem ostalim) in te ima sedaj za boksarsko vrečo za vse njegove travme in nore ideje, ki mejijo že na psihozo.

Glej, on se ne bo spremenil, kolikor poznam stvari lahko postanejo še hujše, zato je edino, kar lahko narediš, da čimprej, ampak res čimprej spakiraš kovčke in potem v miru razmisliš, kaj se je pravzaprav zgodilo. Zna biti, da bo v trenutku, ko bo začutil, da odhajaš kar naenkrat spremenil ploščo in dal vedeti, da je res nekaj tudi z njim narobe in da se je pripravljen spremeniti, vendar to večinoma traja zgolj začasno, oziroma dokler traja grožnja, da ga bližnji zapusti. Potem je vse po starem, oziroma še huje, saj sedaj dojame, da si ga zmožna zapustiti. Če si boš vzela čas in prebrala nekaj zgodb na tem forumu od samega začetka, boš odkrila, da so mnoge podobne tvoji in morda ti bo lažje razmistilti, kaj se dogaja in kaj storiti. Moje mnenje pa je, da ti nikjer ne bo huje, kot ti je sedaj, oziroma, da je to, kako boš preživela brez njega, mala malca, v primerjavi s tem, kako boš preživela z njim, če bo to trajalo še dolgo. Dlje, kot boš v tej zvezi, težje bo iti iz nje, vsaj do točke, ko bo že tako hudo, da ti drugega sploh ne bo preostalo. Ali pa do točke, ko mu ne boš več zmogla izponjevati njegovih zblojenih idej in fantazij in si bo preprosto našel drugo. V takem primeru prejšnega partnerja zavržejo v delčku sekunde in jim je pri tem povsem vseeno, koliko let in kaj vse so preživeli skupaj.

Nima smisla, da se ukvarjaš z njegovimi norimi idejami, ker so preprosto nore in nimajo prave logike, oziroma jo imajo morda zgolj v njegovi glavi. Ni načina, da bi ga prepričala, da ni res, kar si je zamislil, pa ne glede na to, kako noro vse skupaj zveni in koliko dokazov mu boš pri tem ponudila. Tu gre za čisto drug svet, drugačno razmišljanje in delovanje od tvojega, ki ga ne moreš ne zares razumeti, ne zares spremeniti. Edino, na čemer lahko delaš si ti sama.

Če si tako mlad in tako dolgo v takšni zvezi je težko, da se iz vsega tega potegneš povsem sam, nujno rabiš podporo, pa naj bodo to tvoji starši, prijatelji in še bolje, kakšen psihoterapevt.

Spoštovani,

Resnično Vam hvala za Vaše odgovore, vse to kar ste mi napisali je čista resnica.
Tega se glih bojim, da bo prišel ta dan ko nebom mogla več ugodit njegovim željam in fantazijam, in bom kar naekrat stara 30 in se bom zavedla, da sem zgubila mladost za nič.

V tem času od svojega 19 leta nisem šla ven s prijateljicami, ubistvu jih sploh nimam saj sem z vsemi prekinla stike, ker njemu vedno nekaj ni pasalo oz. ker mi zaradi moje krivde premalo zaupa, da bi lahko šla.
On je pa šel, še pustil me je samo, šel ven in prišu ob 6 zjutraj, večkrat.

Imate popolnoma prav, ko oddidem ker sem že odšla me kliče nazaj in obljublja kako se bo spremenil, kako mu je žal, večrat reče da mu je žal ker je bil slab do mene ampak da je zgubu malo vagino in zato tega nemore več popravit.
Me dejansko zajebava, oz. manipulira z mano?

Naj povem še to, da če ne sexam z njim takrat kot on hoče me začne žalit, da se dobim z drugim. Hoče sexat večrat na dan, usak dan, že 6 let, mislim da tudi to ni naromalno. Še med mestruacijo. Mislite da tudi njegova spolnost ni zdrava, da je tudi spolna motnja?

Newem resnično newem kako se bom izvila it tega, denarja za psihoterpevta nimam, prijateljev nimam, moji starši so že bolni in živčni z mano od tega odnosa, trpi tudi moja družina.

Pozdrav in use dobro*

Draga Broken 123, STRAN včeraj, ne danes. Samo mislim si lahko, kako so vas morali pomembni drugi poškodovati v preteklosti, še preden ste spoznali NJEGA. Predvidevam namreč, da ste že prej v življenju doživeli veliko hudega, poniževalnega….in vam je bil na ta način onemogočen zdrav razvoj v smislu izgradnje pozitivne samopodobe in samozavesti – in prav intenzivno delo na sebi vam toplo priporočam, ob podpori usposobljenega psihoterapevta. V določenih elementih, ko opisujete njegovo vedenje, sem posumila tudi na duševno bolezen…..tako bolno je vse skupaj. Do sedaj ste prejeli odgovore ljudi, ki imajo za seboj boleče izkušnje s čustvenimi vampirji, in so enoznačni – vsi po vrsti vam povsem pravilno svetujejo, da zapustite osebo, ki ni vredna, da z njim prebijete niti en dan več. Sama se pridružujem – odidite, blokirajte njegovo številko, in upam da imate v življenju vsaj eno pozitivno osebo, ki vas v tem dejanju popolnoma podpira in s tem pomaga prebroditi začetne občutke omahljivosti, dvomov, slabe vesti…….vi pa nam ob tem neumorno pišite, ker imate na tej strani 100% podporo. Zaupajte nam, da vam hočemo le dobro in ne želimo, da trpite še naprej, ker tega ni vreden! Srečno! Leonida

XXXXX123!
Če prav razumem, je njegov najbolj pogost “razlog”, zakaj se vede do vas, kot se, to da je “izgubil malo vagino”. Poleg tega, da je to absurden razlog, ki kaže na njegove ( verjetno precej patološke) težave, takšen njegov odogovr kaže tudi na to, kaj zanj pomenite – zgolj vagino, ki sedaj, ko ni več “mala” ne služi več dobro svojemu namenu in tudi skoraj zagotavlja, da vas bo slej ko prej, ko bo našel novo primerno in bolj majhno vagino brez slabe vesti zapustil.

Partnerski odnos je ogromno več, kot zgolj seks oziroma milionkrat več kot zgolj vagina, Partnerja torej v resnici že sedaj nimate in verjetno ste vi tisti, ki ta odnos držite skupaj, vendar zgolj z vašimi iluzijami. Bolj kot z njim bi se morali začeti ukvarjati sama s seboj, oziroma s tem, zakaj v sebi ne premorete moči, da iz tako bolnega odnosa, oziroma odnosa, ki to spoh ni, ne odidete. Kar je približno tako, kot če bi dali roko skoraj v ogenj in bi vedeli, da vas peče, videli, da vas žge, vsi bi vam govorili, da je to nevarno in da vas bo poškodovalo, vendar vi ne bi zmogli energije, da bi roko dali stran.

Morda bi bilo dobro, da bi si kaj prebrali o soodvisnosti oziroma odvisnosti od odnosov. To so začeli bolj raziskovati , ko so želeli razumeti, zakaj nekatere ženske ( ali moški) alkoholikov ne zmorejo prekiniti odnosa, četui je tako zanje, kot za otroke izjemno škodljiv ali celo smrtno nevaren. Vendar večina, kar so odkrili velja tudi v primerih, če si v ondosu z osebo, ki je lahko še kako drugače škodljiva zate, kot je lahko alkoholik. Več o soodvnistnoti in kaj z njo narediti nadejete tudi v knjižnici:

Zbogom soodvisnost – Melody Beattie
Zaljubljeni v sanje – Sanja Rozman
Peklenska gugalnica – Sanja Rorzman
in še kaj bi se našlo

Če pa znate angleško si pomagajte z googlom- Zgolj ena stran
https://en.wikipedia.org/wiki/Codependency

zdravo
joj joj, kako te razumem. In sočustvujem…. Kako sem bila na istem…kako živo doživljam svojo vezo od 17 do 22 leta. Mlada, naivna, nedolžna pupika se je zatrapala v 10 let starejšega, ki je dal skozi cel arzenal vez in ki je povrh še kar dosti pil. Jaz pa zaljubljena, v 7 nebesih. Nato sva po 2 letih začela skupaj živeti. Ko sem prišla iz trgovine ali obiska mame domov, me je ovohaval in rekel, da smrdim po tuji spermi….vse moje prijateljice so bile čudne, vsi njegovi prijatelji pa super. Seveda sem jih takoj pustila na cedilu, saj je imel on prav. Nadzoroval mi je vsako minuto, bog ne daj da sem zamudila avtobus iz službe domov, avta nisem smela imeti, on ga je uporabljal (čeprav mi ga je mami kupila) in me celo prepričal, da sem ga napisala na njega….
Če sem z njim seksala, je vedno našel neko stvar, ki”sem se od nekoga to naučila”, ker ga varam…da on ve, kako je, ko varaš… četudi greš k maši lahko na poti domov nekoga naskočiš in ženske smo take, ker smo neumne naivnice…Niti daljinca od tvja nisem upala vzeti, ko ga je imel on…a jaz sem bila srečna….vsem rekla, kako sem srečna v vezi….in njegov stavek mi je še danes odmeva v duši: itak te nihče ne bi maral, razen jaz…nikol več ne bi našla drugega, če bi šla narazen…najhuj mi je bilo ko je drugim v družbi vpričo mene razlagal, kako me je razdevičil, kako me je vse naučil, kako ga varam,….ponižujoče

no nekako, še dannes ne vem, sem se ga znebila, čeprav je hodil še dolgo strašit, grozit nazaj….na srečo sem imela enega znanca, ki se je izdajal za mojega fanta in me je pustil pri miru…še danes razmišljam kakšno škodo mi je naredil, kako mi je ukradel samozavest..

čimprej stran, jaz sem rabla leta da sem se pobrala, vzpostavila novo vezo…
tisti omenjeni tip je danes sam, brez zaposlitve, nek luzer, brez družine in otrok….

Zdravo,

bravo za to, da si se oglasila tule.
Upam, da z odgovori in ze s tem, ko te stvari das v crke, in spet preberes, vidis, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe.

zato nujno stran, poisci pomoc v druzini, prijateljih ali kaksnem drugem sogovorniku, da ti potrdi tvoje obcutke, da nekaj tu ne stima. Kot prvo obnasanje tvojega partnerja in njegovo prelaganje krivde na tebe.
Četudi mu das 25 ur na dan, ne bo dovolj.

piše še, vse se da, ni lahko, ampak vsaka pot se zacne s prvim korakom.

lp SVO

Spoštovani!

Vsem se lepo zahvaljujem za iskrene odgovore in Vso pomoč.
Žal se vsega tega zavedam, ampak najtežje je naredit ta korak in se ne vračat več nazaj.

Jezna sem edino na to, ker taki ljudje vedno to delajo zvestim in poštenim ljudem, jezna sem na življenje vendar vse to je treba sprejet.

Vem, da sem odvisna od tega odnosa, kljub temu da je slab nemorem stran. Kljub temu, da imam od svojega partnerja samo žalitve in grde besede nemorem stran. Zakaj?
Nepoznam zdravila za to, verjetno bi se morala na nekoga obrnit.

Kar se tiče vagine, enkrat mu je majhna drugič velika, njegovo govorjenje se iz dneva v dan spreminja. Nazadnje sem šla na razgovor za službo, ni me bilo 1 uro. Ko sem prišla domou je začel s tem, da je vagina natečena da je notri grobo in da sem sigurno bla z drugim večjim in zato je notri natečeno, ko pa je mokro pravi da je velika. Nerazumem to se spreminja ?

Danes je izjavil, da naj mu povem katere so te “moje simpatije” ali pa končava, dejansko hoče od mene da rečem nekaj kar nisem nardila. odgovor tega nisem nardila zanj ni odgovor, kljub temu da je resničen.

Resnično sem v mrtvem kotu in moje življenje je na mrtvi točki.

Še enkrat hvala Vam za Vaše odgovore, in vso pomoč.

Vse dobro želim vsem!

Broken123

Zdravo,

če je pogovor na taki točki, potem bi ti jaz predlagal, da mu odgovoriš, da moraš o vsej zadevi malo premisliti, napakiras v dva kovcka in gres za en teden ali tri k prijateljici k starsem ali kaj podobnega.

Šele potem boš lahko začela realno gledati, razmišljati, odgovarjati…

lp in drži se! SVO

Draga Broken123,

zakaj ne moreš vstran? Zato, ker so v tebi strahovi, takšni in drugačni. In ker nisi v tem trenutku ti ti, ampak si ti on. Tudi zato, ker se nimaš dovolj rada – tisti, ki se ima dovolj rad ne dovoljuje, da ga drugi žali, ga zaničuje, manipulira, mu pobija samozavest… Na žalost je dejansko izhod iz takšnega odnosa povezan z daljšim delom na sebi. Šele takrat pride odrešitev. Veš, tudi jaz in vsi mi, ki smo na tem forumu se nahajamo v določenem delu tega procesa.

Kako lahko odhod pospešiš? Mogoče s tem, da odpotuješ, kot pravi SVO- ne vem- nisem prepričana, da bi meni to takrat sigurno pomagalo. A morda- nisem preiskusila in ne vem. Ti imaš to možnost, da preiskusiš in vzameš za svoje tiste nasvete, ki se ti zdijo koristni. Še bolje- poiskusi vse kar je drugim pomagalo- če ne deluje prvi nasvet, bo pa drugi ali tretji oz.skupek vseh. To se mi zdi še najverjetnejša rešitev.

Verjemi pa nekaj: več kot boš čitala te zgodbe- vzami si čas in res prečitaj vse, bolj hitro boš dobila vpogled v to, kaj se v tvojem odnosu dogaja, oz. kaj se pravzaprav dogaja s teboj. Če se boš odločila za neširjenje svojega notranjega obzorja, bo tvoja pot sigurno velikoooo daljša. To govorim iz izkušenj- žal mi je veliko prepozno prišla pod roke ta literatura. Sicer pa pravijo, da se vse zgodi v določenem času s svojim razlogom. Sicer je dobro, da si začela razmišljati o stvari- to je vsekakor začetek.

Tvoj fant te manipulira v stvareh, na katere ti reagiraš in očitno ima tudi on izdelano taktiko, ki se vrti več ali manj v isti smeri- torej varanje in dokazovanje tega na ta ali oni način. S tem ubije več muh na mah: on te manipulira in obrača, kot mu je ljubo, ti izgubljaš svojo samozavest in sebe, kakor tudi upanje, da bi lahko sploh še kdaj zaživela, uspel te je izolirati od ljudi in sveta in nenazadnje ima te v oblasti. Živiš za njega in ne za sebe. Razmišljaj v tej smeri, da obrneš zgodbo- da začneš živeti za sebe in ne zanj.

Narcisti, kar tvoj partner sigurno je izberejo po mojih izkušnjah ravno tisto tematiko okrog katere se vrti svet, ki partnerja najbolj vznemiri in to vedno znova in znova. Tematike, kjer se znaš braniti pa ali opustijo deloma ali pa celo popolnoma (pomeni: da mu rečeš recimo “če ti tako praviš pa pač tako je”, ali pa preprosto:”me ne zanima kaj govoriš” in se obrneš vstran in ga pustiš, da vrti ploščo sam…). Moj me je preiskušal na vse možne načine, tudi z besedami, ki jih ti slišiš. In v najinem odnosu lahko rečem za nazaj je bila določena t.i. rdeča nit, ki jo je lahko ob moji pomoči vlekel v nedogled. Seveda pa je vedno znova dodajal nove manipulacije in iskal vse moje najmanjše slabosti, ki jih je lahko pri tem uporabil. Da sem ob tem rastla ni vedel, vem pa sedaj jaz.

Pišem na dolgo, da bi razumela, zakaj se pri vama vrti vse okrog ene in iste stvari. A zavedati se je treba sledečega: če ti uspe odpraviti to, bodo potem prišle nove žalitve in temu ni konca in ne kraja, dokler ne boš zmogla končati odnosa. On ga ne bo, morala ga boš ti. On si bo kvečjemu našel pri drugih zadovoljstva, tebe bo pa še kar naprej imel za nezvesto.

Moj nasvet: delaj na sebi, na širjenju znanja, opusti jezo, ne razmišljaj o prihodnosti kakšna bo, ker so to iluzije v glavi, živi za danes, imej se rada in še bolj rada. Privošči si stvari, ki te veselijo. Tako boš počasi našla svoj mir. Seveda je ta spisek še daljši – kot vsakemu od nas se počasi odpira nov svet.

Lp,

Broken123, ponovno pozdravljena!
Pridružujem se mnenju dr. Zalokarjeve, saj glede na vse opisano tudi jaz menim, da “gre za duševno bolezen…..tako bolno je vse skupaj”… Zato na na nek način razumem tvoj strah in mislim, da je celo zelo upravičen…

Vsaka nova pot se vedno začne s prvim korakom. Ko sem bila z otrokom postavljena pred alternativo, ali se pogrezam z njim v smrt, ali grem v življenje, sem z otrokom čez noč odšla na cesto. Najprej k prijateljici, potem k staršem… Šele ko naredimo odločilni korak, se zadeve same po sebi začnejo urejati. Najslabše pri vsem je čakati, ker si s tem stanje samo še bolj zapletamo.

Mislim, da nujno potrebuješ strokovno pomoč. Svoje namere njemu niti slučajno ne bi razlagala, ker je vsak pogovor s tako osebo, že v naprej obsojen na propad, oziroma se lahko spreobrne v hudo nasilje.

Za začetek bi ti predlagala, da se najprej obrneš na Društvo za nenasilno komunikacijo, ali pa poišči kontakt z neko varno hišo. Podatke boš našla na internetu, glede na oddaljenost od tvojega kraja. To je le predlog za prvi korak. Morda boš sama našla še kakšno boljšo rešitev (CSD?, policija? ali kaj drugega?!). Saj veš za princip: “več ljudi, več ve” …, ki ti lahko pomaga pri rešitvah, ki jih sama trenutno morda ne vidiš… Vsekakor se nam še oglasi in nam poročaj o svojih prvih korakih. Pa srečno na poti! Lp Odmev

Pozdravljeni,

Danes sem naredila dokončen korak in odšla stran, njegov prvi odziv je bil če ga lahko jutri peljem tam in tam, mislim da je to dokončno saj njegovo izkoriščanje očitno ne pozna meja oz. nesmem bit več človek iz katerega lahko to počne.

V tem trenutku, glede na to da že 7 let prihajam in odhajam nekako čutim, da iz moje strani tu ni več ljubezni. Problem je, da nimam nobene prijateljice, nobene družbe v okolju kjer živim saj sem se popolnoma izolirala. Redne zaposlitve nimam saj sem delala z njim, živi 200 metrov od moje hiše.
Tu nastane problem, da newem kaj da delam, newem kam da se obrnem, newem s kom da se družim.. Poleg tega imam po njegovi krivdi in posledično svoji tudi en kup dolgov za rešit, celo izklopili so mi telefon ker nisem plačala računa 180 eur, ker je moj “dragi” klicaril v tujino. Ko mu rečem kdaj bo plačal pravi, da mu je žal ampak da je tudi on propadel. Resnično obstajajo ljudje ki jim ni mar za soljudi? Ki jim ni mar, da sem v dovgovih ker sem njemu pomagala?
Mislim, da vse to izvira iz tega.
Po eni strani mislim, da čutim olajšanje od tega stalnega nadzora, od stalnega opravičevanja, resnično rabim počitek sem res utrujena.

In ja res si nemorete niti predstavljat, kako je vse skupaj bolno, kaj šele da bi vedeli vse kar mi je izrekel. Resnično mislim tudi, da si bo najdu naslednjo žrtev in se bo zgodba spet ponovila.
Dvomim, da je tak človek lahko kdaj normalen. Še celo črta na vratih je njegov znak,da je nekdo bil v hiši. Obtožuje me celo, da sem mu dajala uspavalne tablete in hodila okoli, saj si ni znal razložit kdaj sem bla z drugim saj sem 24 ur na dan z nim.

Fizično nasilje je v tem letu tudi postalo prisotno, pomislila sem že da bi šla na policijo, da plača za vse kar mi je naredu. Ampak če boljše razmislim, zakaj ? kaj pa bi imela od tega? Zakaj mešat drek da še bolj smrdi?

Na CSD sem se že obrnila, vendar ni bilo neke konkretne rešitve, mogoče tudi je jst nisem želela sprejet, CSD je zadevo brez moje vednosti prijavila policji, ko sva se skregala je on poklical policijo, da sem ga napadla in newem kaj dobila sem kazen 650 eur.

Za naprej kako se obvarovat takih ljudi, da ne nasedem spet?

Hvala Vam iz srca in vsem želim vse dobro!

Broken123

Draga Broken123, iskreno Vam čestitam za Vaš velik in pomemben korak – izstop iz patološkega odnosa. Zaenkrat pa tole – ob razhodu se dokaj kmalu začnejo pojavljati občutki krivde, slabe vesti, spomnimo se le kakšnih lepih trenutkov in situacij….vse slabo nekam “pospravimo” in vidimo odnos povsem drugače, začnemo opravičevati njegova ravnanja….pomembno je, da vse te slabe občutke, izkrivljene misli (idealiziranje odnosa, miimaliziranje težav…..) zdržite in ne podležete trenutnim, nepravim nagibom – da se ne vrnete v patologijo. Skušajte se spomniti vsega slabega, preberite, kaj ste nam napisali na forum, kakšne odzive ste prejeli – samo stran in nikoli več nazaj. Prosim zdržite to obdobje slabosti in nam pišite o vsem, kar se vam dogaja….poznamo in vam bomo držali močno in trdno štango – srečno in glavo pokonci! Leonida

Broken 123! Prvi korak je storjen. Čestitam in hkrati želim, da s storjenim korakom ni več povratka v totalno suženstvo.

Zadeve za naprej pa vidim nekako takole:

– Dokler bo upal, da se boš vrnila, bo zelo sladek in ustrežljiv, samo da se (kot do sedaj!) vrneš. Nekateri, ki imajo kondicijo, vzdržijo v zatišju tudi po leto dni, dokler niso sigurni, da imajo žrtev znova v popolni oblasti. Tu je past, v katero si se ujela in nasedala do sedaj. Vprašaj se, če to še potrebuješ.

– Razumem te, da te je popolnoma osamil (oziroma si se mu pustila osamiti!) in si ostala brez prijateljev in znancev. Domnevam, da si oseba, ki ne zna in ne zmore prositi. Še dobro, da si se oglasila na forumu. Mislim, da te tu čaka prva lekcija učenja: uči se prositi, korak za korakom. Ljudje znajo razumeti, če jim počasi razložiš v kaj si se zapletla. V takih primerih so žrtve včasih močno začudene, ko sosedje običajno več vedo, kot ve sama žrtev.

-Pomembno se mi zdi, da kolikor moreš, da zavaruješ vse svoje premoženje.

– Za pospešeno zorenje si kronološko piši dnevnik vseh pomembnih dogodkov. Dnevnik pa naj ti bo eden največjih zaupnikov in prijateljev, ki ti bo zelo pomagal ne le na tvoji poti ampak, da boš postajala TI.

– Razmišljaj, kje bi lahko zase našla prvo primerno pomoč in oporo. Zelo pomembno je, da se začneš veliko gibati v naravi ali pa se priključi kakšni telovadni skupini. Vsako jutro je brezplačna telovadba v pretežno vseh krajih Slovenije, ki jo organizira Društvo šole zdravja. V teh vrstah se zbirajo pozitivni ljudje, ki so ti lahko v oporo in tudi v pomoč.

– Zelo pomembno je, da si stalno v akciji in da se ne prepuščaš le premišljevanju ali slepljenju z obujanjem na videz lepih spominov. Če te utegne zavesti, da bi se želela vrn iti, vsekakor prej preberi vse kar si nam napisala in odgovore na vse to. Na začetku je dan dovolj težak, zato planiraj vsak dan posebej, kako ga boš tvorno preživela.

Toliko zaenkrat. Tako nekako bi si jaz pomagala, če bi bila na tvojem mestu. Poročaj kaj se ti dogaja in zagotovo se ti bo oglasil še kdo, ki ti bo nakazal še kakšno drugo zate primerno rešitev. Pa SREČNO! Lp Odmev

Broken123, vprašala ste, zakaj bi prijavila njegovo nasilje policije. Odogorila ste si že sama, ker vas bo prijavljal on, da bi z vami manipuliral. Zato vsako resno grožnjo in še posebej konkretno nasilje takoj prijavite policiji. Ne vesta, kam se bo tale zgodba razpletla in dobro je imeti pisne dokaze za njegovo nasilje, če jih boste morda kdaj potrebovali.
GittaAna

Čestitam tudi jaz Broken123, ostani tako močna še naprej in ne kloni pred njim.
Vso srečo na tvoji poti!
Lp,

Broken123,
tudi jaz se pridružujem čestitkam za prvi korak v svobodo!
Glede na opisano situacijo imaš VSE opcije odprte…
Lahko si poiščeš službo kjerkoli in si tam ustvariš novo življenje, pa še umakneš se.
Jaz sem odšla pred manj kot mesecem pa sem popolnoma druga oseba. Stvari se kar same postavljajo na svoje mesto. Ne morem verjeti, da sem bila nekoč na robu norosti!!!!!
Beri in piši, pomaga!