Torej je boljše, da pri pokojnini dobivaš še vsak mesec nekaj na račun od Modre zavarovalnice in zneska ne dvigneš.
[/quote]
Vse kaže, da je bolje tako.Če vzameš vse naenkrat ven, ti vzamejo precej stran, ker moraš plačati davek…dohodnino.Če vzameš pa drugo opcijo, da ti nakazujejo vsak mesec recimo 80 evrov, ne plačaš davka.Sem se že pozanimala prejšnji mesec na Modri zavarovalnici in je tako.
Seveda in svizec zavije čokolado, koliko imaš sedaj plače je eno koliko bo pa povprečje skozi 25 let pa popolnoma drugačen izračun poleg tega ti in tebi podobni prištevate poleg še izplačila iz pokojninskega stebra, ki pa nimajo nič z izračunom pokojnine pa še malo preračunaj koliko si vlagala v to dodatno in koliko bo mesečno izplačilo iz tega, tudi pod razno ne boš dobila vloženega nazaj.
[/quote]
Sem se že vse pozanimala.Kar je dodatno iz Modre zavarovalnice sem dodala posebej.Torej v čem je zdaj problem?
bojim se da imamo vsi previsoka pričakovanja od zavarovalnic.
sam vplačujem pri dveh zavarovalnicah različne zneske že skoraj 20 let in prav nikoli, (razen ko sem sklenil pogodbo mi je agent rožice sadil, o ne vem kakšnih donosih na Balkanu, pa Brazilija pa….) mi niso znali konkretno odgovoriti koliko lahko pričakujem rente, recimo 15 let
Res pa močno dvomim da boste na vplačanih 8000 eur dobivali doživljensko 80 eur mesečno, mogoče bo to kakih 10 let pa še to močno dvomim.
ne računajo kar nekaj na pamet
moje mnenje je da so vam leta 2015 ko so vam prvič naredili izračun upoštevali tudi zaslužek leta 91, 92, … v prejšnjem stoletju in vsekakor je bila vaša plača od leta 2015 do 2020 veliko višja kot pa plača v začetku 90tih let prejšnjega stoletja. sigurno pa ob takšni pokojnini niste imeli povprečne slovenske plače ampak veliko veliko višjo. Imam prav??
Ste morda delali še kakšno leto več tako da imate mogoče 41, 42 ali celo 43 let delovne dobe, saj se za vsako leto nad 40 let poviša pokojnina za cca 3%
Pozdravljeni.
Res je, da Modra zavarovalnica upravlja pokojninski sklad javnih uslužbencev, kot je tudi res, da upravlja tudi enak pokojninski sklad, namenjen zaposlenim v gospodarstvu.
Namen varčevanja v pokojninskem skladu je zagotovitev rednega mesečnega dodatnega dohodka po upokojitvi, ki ga bodo poleg osnovne pokojnine prejemali upokojeni varčevalci na svoj bančni račun. Po upokojitvi bodo namreč naši dohodki precej nižji, kot tisti, ki smo jih bili vajeni prejemati pred upokojitvijo (pokojnine so že danes nižje od plač, v prihodnje pa bo po napovedih to razmerje še bistveno slabše). Ker je varčevanje strogo namensko in ker je za vplačane premije priznana davčna olajšava, je vsaka nenamenska poraba (torej dvig privarčevanih sredstev) močno obdavčena.
Za začetek naj pojasnim, da je zaradi narave varčevanja in njegovega namena, dvig privarčevanih sredstev močno omejen v primerih, ko premije plačujejo delodajalci (kolektivne premije). Sredstva, privarčevana s kolektivnimi premijami, je mogoče dvigniti le v dveh primerih:
1. Po 10 letih od začetka varčevanja za sredstva, ki so bila privarčevana do uveljavitve ZPIZ-2 (31. 12. 2012)
2. Po upokojitvi v primeru, da je privarčevanih manj kot 5.120 €.
Dvig sredstev, ki ste jih privarčevali z lastnimi vplačili pa je mogoč kadarkoli, a je močno obdavčen (saj ste imeli prej za vplačilo premije priznano davčno olajšavo).
Ob izplačilu (dvigu sredstev) se obračuna in odvede akontacija dohodnine v višini 25 % privarčevanih sredstev, temu v naslednjem letu sledi še poračun s strani FURS-a, zato se pogosto zgodi, da je treba dohodnino še doplačati. Prav tako dvig sredstev v naslednjem letu vpliva na morebitne socialne transfere, kot so znižano plačilo vrtca, otroški dodatki ipd.
Pokojninska renta, ki jo upokojeni varčevalec začne prejemati po upokojitvi, je tudi obdavčena, vendar ne v celoti. Obdavčena je le polovica rente. Za izplačila, nižja od 160 €, izplačevalec ne obračuna akontacije dohodnine, za izplačila višja od tega zneska pa za polovico izplačanega zneska izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 %. Ker se prihodki posameznika po upokojitvi znižajo in ob upoštevanju splošne in pokojninske davčne olajšave, je akontacija skupna obdavčitev rente ustrezno nižja.
V času trajanja zaposlitve v javnem sektorju, delodajalec zaposlenim vplačuje mesečne premije v pokojninski sklad javnih uslužbencev. Višina mesečne premije je odvisna od premijskega razreda, v katerem se nahaja zaposleni. Kakšna je trenutna višina mesečnih premij si lahko pogledate tukaj, vsekakor pa ta ni 6 €.
Uspešnost poslovanja pokojninskih skladov Modre, redno mesečno objavljamo. Podatki so na voljo tukaj.
Vsekakor pa ne drži trditev, da ima Modra pri upravljanju pokojninskega sklada javnih uslužbencev najvišje stroške upravljanja. Pravzaprav ima omenjeni pokojninski sklad najnižje stroške upravljanja. Vstopni stroški znašajo 0,5 %, upravljavska provizija ravno tako 0,5 % izstopnih stroškov pa varčevalcem ne zaračunavamo.
Lep pozdrav,
Prenos sredstev iz varčevalne police enega zakonca na varčevalno polico drugega zakonca ni mogoč. Lahko pa na polici določite upravičenca, ki bi v primeru smrti dobil izplačano odkupno vrednost sredstev. Prav tako lahko ob začetku prejemanja rente določite upravičenca za primer smrti, ki bi bil upravičen do prejemanja rente za določeno časovno obdobje v primeru smrti zavarovanca.
Upam, da sem uspela odgovoriti na vaše vprašanje.
Lep podrav,
Prenos sredstev iz varčevalne police enega zakonca na varčevalno polico drugega zakonca ni mogoč. Lahko pa na polici določite upravičenca, ki bi v primeru smrti dobil izplačano odkupno vrednost sredstev. Prav tako lahko ob začetku prejemanja rente določite upravičenca za primer smrti, ki bi bil upravičen do prejemanja rente za določeno časovno obdobje v primeru smrti zavarovanca.
Upam, da sem uspela odgovoriti na vaše vprašanje.
Lep podrav,
[/quote]
Na vprašanje ste odgovorili, čeprav bi raje prenesli sredstva na zakonca, saj bo moja penzija že dovolj velika in ne potrebujem te dodatne, ki bi bolj prav prišla zakoncu.
