Koga bo prej pobralo
Naj mi kdo kaj svetuje če je še kdo je pameten men se bo vsak čas strgalo. Imam mamo in taščo obe sta čez 80, mamo sem dala v dom ker ne ve več zase ima demencijo. Zanjo moram plačat več kot pol vsega kar zaslužim na mesec plus njeno pokojnino, stanovanje je imela najeto in je to šlo. Nič ni imela zaj pa sem jaz njena edina sorodnica ki mora plačevat so rekli tudi na centru. Dala sem vlogo za pomoč plačala 6700 pa so odbili še to, ampak ona ne ve več ali je jesen ali spomlad in še mene komaj pozna, drugih pa sploh nič in socialno pravi da nima pravice do podpore ker lahko sama zase skrbi!!!!!!!!! Zdaj pa je tako zbolela še moževa mama. ampak je še tako pri sebi da noče it v noben dom zdravniki pa nečjo pomagat in tako je mož pripeljal v naš dom še njo ker ne ve kaj naj. Jazsem invalidsko upokojena in komaj skrbim za naše reči, mož po malem dela okoli ampak je na istem kot jaz, denarja je komaj za sproti in ko pride še položnica za mojo mamo ne ostane nič. Jaz ne vem na koga naj se še obrnem ker socialna pravi da imamo vse kar nam pripada. Mi pa nimamo dovolj za vse štiri bi rada šla komu kaj zlikat pa pospravit, sem to zmeraj prej delala ampak zdaj ko imam še taščo doma ne morem niti ganit od hiše ker ona rada kam zatava pade in se udari …
( Na željo gospe N. napisala po nareku )
Žalostno. Jaz osebno sem ogorčena nad tem sistemom v naši državi. Kako pristojne službe ne morejo narediti ničesar?
Edina možnost za vas je, da se ponovno zglasite na socialni ali na rdečem križu in prosite, naj vam za božjo voljo pomagajo. Tudi tašča je za v dom. Ustrajajte pri svojem in naj vas ne zmedejo. Upam, da je še kje pravica na tem svetu. Mora biti.
Obstoji še druga možnost. Kakor vem, negovalke pomagajo preko rdečega križa starejšin in onemoglim. Nosijo hrano in jim nudijo psihofizično pomoč. Ste kdaj zaprosili za podobno pomoč? Mislim, da vam pripada.
Poznam punco, ki pri 29-ih skrbi za očeta, ki je poleg demence in še enih treh bolezni še popolnoma oslepel. Tam je probblem, ker on noče v dom, doma pa počne stvari, kot je uriniranje po postelji, po hodniku,…vpije, kriči, potem zmeče vse stvari…Punca dela v proizvodnji v tovarni, zjutraj vstane ob 4ih, da očeta očedi in mu da jesti, gre v službo, kjer 8ur fizično močno dela, ko pride s strahom domov, čisti za očetom , no zadnje čase se dogovarja da bi šel vsaj te ure v dnevno varstvo. In punca ne upa nikamor, nima družine, ne najde partnerja….fizično in psihično je čisto preč. Na socialni in pri zdravniku je ne jemljejo resno…
kot vas ne…
po mojem, ni druge rešitve, kot to javno obelodaniti. Kaj pa vem..prek medijev? Morda javno pismo Centrom za socialno delo? Tako bi se morali odzvati.
Ko človek ne more več, potem res ne more!!!!