Če pred nekaj leti še nismo imeli skoraj nobene knjige na temo narcizma, se jih je v zadnjih letih nabralo kar nekaj :). Brez razumevanja, kaj se v takem odnosu dogaja, je v njem zelo težko preživeti in še težje oditi (če se tako odločiš). Tukaj seznam najnovejših:

Naj ostanem ali grem- Dr. Ramani Durvasula

Brez Dr. Ramani, klinične psihologinje in vodilne strokovnjakinje za narcizem na svetu, bi danes o narcizmu vedeli bolj malo, saj je bila med prvimi, ki je sprožila val ozavešačnja o tej problematiki. Odlična knjiga tako za tiste, ki bi radi ostali, kot tiste, ki razmišljate, da bi odšli in vse, ki želijo razumeti dinamiko narcističnega odnosa. Lahko jo spremljate tudi na youtube, kjer na zelo preprost in uporaben način razpleta zapletene klobke narcističnih odnosov.

https://www.zalozba-chiara.si/zalozba-chiara/1691-naj-ostanem-ali-grem

https://www.youtube.com/@DoctorRamani

Odrašanje ob narcisu , Dr. Claire Jack

Odličen priročnik za tiste, ki imajo narcistične starše, da lahko končno razumejo, kaj se v družini dogaja, kaj s tem storiti,pa tudi kako se osvoboditi.

https://www.zalozba-chiara.si/zalozba-chiara/1587-odrascanje-ob-narcisu

V opoju narcisa – Loti Palmer

Tudi odlična. Avtorica, ki se je sama znašla v veliko odnosih opisuje tako svojo pot iskanja pomoči, kot tudi svoja spoznanja, ki jih je odkrila na tej poti. Zagotovo koristna knjiga za vse, ki so zapleteni v takšne odnose.

https://www.zalozba-chiara.si/zalozba-chiara/657-v-opoju-narcisa

Bom še malo pobrskala, če je še kaj.

Super bi bilo, če dodate še svoja odkritja.

GittaAna

Pozdravljeni, meni je odprla oči knjiga  “Ko ljubezen boli”  Jana Pristovšek

Hvala Nebek za predlog! Vsak info je dobrodošel!!

Podelim osebno izkušnjo z narcisizmom.

Kot bi dejal Peterson:”V vsakem od nas se skriva nekaj psihopata, sociopata, natcisa..naša naloga je, da ugotovimo KOLIKO.”

Moj oče ni bil tip moškega za očeta, niti si otroka ni želel, a tega ni dejal, se je pa čutilo vsa ta leta. Na željo mame, ki je, zaradi problemov z družino in službo, se preselila k očetu in, kot je običajno v večini družin,hotela otroka iz razloga, da jo nekdo ima rad.
Vendar je za otroka potrebno skrbeti. Ona žal niti ni bila sposobna; preveč ranjena mlada ženska. Večinoma je oče osnovno poskrbel zame in šel delat.
Celo otroštvo je mati zdavila sebe skozi mene, edinega sina.
Oče je bil večinoma na poti, torej sem bil edina moška figura prisotna.
Nisem razumel, zakaj me je v navalih besa, mlatila po glavi. Samo po glavi.
Spoznal sem lani; moški, ki ni bil njen oče, jo je dvakrat hotel zadavit.
Oče je bil znikan s strani svoje matere..pravega očeta nikoli ni spoznal.
Bila sta odličen in še sta par. Manipulacije, skrajno narcisistično vedenje, igranje žrtve in rablja..nekaj tega je ostalo v meni.

Bil sem moški, kateremu so bile the best ranjene ženske, da sem lahko popravljal.
V zadnji zvezi pred letom in pol sem spoznal, koliko je psiho, sociopata in narcisa v meni. Veliko stvari nisem razumel, kar jih danes zelo; bila sva si poslana,da spoznava,razumeva in sprejmeva nezavedni del sebe.

Kot bi dejal Peterson;”Spoznaj monstra v sebi, kajti ko ga spoznaš, spoznaš način, kako ga kontrolirat.”

Da zaključim; spoznajte narcisa v sebi. Z njim ni nič narobe..je del nas in skrbi za našo samopodobo.
Kot bi Jung dejal:”Krošnja drevesa bo segla v nebesa, če njega korenine sežejo globoko do pekla.”

Iz lastne izkušnje; na tej poti spoznanja bo veliko solza ob spominu, kako si lahko počel nekaj partnerju, kateremu si prej dejal, da ga imaš rad ali še huje..da ga ljubiš.

Lani sta se končali dve razmerji; partnersko in kasneje s starši. Ko ti starš reče, da s teboj noče ničesar graditi niti te videti v bližini doma…nimam več kaj iskat. Ne glede na vse, ljubim ju in sem hvaležen za življenje. In to je vse.

Boli, ko te popolni tujci sprejmejo in spoštujejo, lastni edini starši pa ne.

Imamo dovolj dela pri sebi. Drugi pa…kakor sebodo odločili.

Vse dobro!
Kristian

Pozdravljen Odkrita pisma!

Se strinjam, vsak ima nekaj narcizma v sebi  in nekateri strokovnjaki govorijo o ‘zravem narcizmu’, torej, da posrbiš tudi zase, da se zavedaš svoje vrednosti…itd. in ‘patološkem narcizmu’, ki je čisto druga zver.

Veliko otrok, ki je odraščalo v disfunkcionalni družini, kot je tudi primer narcističnih ali kako drugače toskičnih staršev, lahko deloma ‘posvoji’ določeno vedenje, vendar to še ne pomeni, da so tudi sami narcisi ali karkoli drugega. Lahko gre tudi za znake compleksne post travmatsko motnje (CPTSD), ki je drugačna od klasičnega PTSD, in do katerih pride če si dlje časa v toksični situaciji. Mnoge od tistih, ki so kasneje ugotovili, da imajo CPTSD so diagnosticirali s precej patloškimi diagnozami ( vključno z narcizmom ali mejno osebnostno motnjo), vendar je šlo samo za simptome, ne pa za del patloške osebnosti.

Ne glede na to, kako nekoga diagnosticiramo, pa tudi ne glede na to ali morebitno težavno vedenje izvira iz njegovega težavnega otroštva, pa ni opravičila za ravnanje, ki ga opisuješ pri svoji mami in očetu. In prvi del zdravljenja je ponavadi, da sprejmeš to, kar se ti je zgodilo, tako, kot se je in da ne iščeš opravičila za njuna dejanja, kot izgovor, da se ne soočiš, da je bilo otroštvo grozno, da nista imela pravice, da sta tako ravnala s teboj….itd. Šele, ko vidiš situacijo takšno kot je bila, predelaš vse, kar je v tebi pustilo, lahko dejansko oprostiš ali ‘razumeš’ ali ‘ljubiš’. Dokler  ne predelaš svoje preteklosti pa obstaja velika verjetnost, da boš tudi ti ( jaz ali kdorkoli drug) imel določene nezdrave vedenjske vzorce. Nisi kriv, da jim imaš, si pa odgovoren, da se z njimi soočiš in jih predelaš in obenem imaš vso pravico, da živiš točno takšno življenje, kot ga ( res) želiš, ne glede na vse.

Upam, da ti je bil odgovor v pomoč 🙂

Iri