Ok knjige nisem prebrala, vem pa da sme bila posastno zasvojena z OH. Ko sem se odlocila da je konec te zadeve, sem kaksn teden imela celo “turkey” 🙂
Potem se je telo navadilo na OH iz zelenjave. Zdaj po skoraj 2 mesecih nimam vec tistega obcutka da mi “manjka nekaj”, tj karkoli z OH…pa se shujsala sem lepo 🙂
odlocila sem se pa zato, ker sem bila zasvojena ne samo s cokolado, ampak bananami, sladoledom, kruhom…in se redila kot pujsek, bila lena, brez energije itd
Knjigo dobite tudi v knjižnicah, ampak meni se zdi mnogo mnogo boljša Živeti zdravo (avtorja zakonca Diamond). Hvala tistemu, ki jo je priporočil na netu. V trenutku sem začela drugače živeti; končno mi nekdo ne omejuje sadja, še posebej pa banan in lubenic. Počutim se odlično, pa čeprav sem prej mislila, da sem zasvojena z vsem mogočim.
Pozdrav od Vrtnice
Knjigo sem prebrala ravno pred enim tednom in moje mnenje je, da je dieta/način prehranjevana preveč zakompliciran – vsaj zame. Tudi recepti za pripravo jedi v njej ti vzamejo veliko časa in še prevečim stvarem se moraš izogibati (npr. čigumiji, kava, …).
Je pa kljub temu v njej nekaj koristnih nasvetov.
Za Milo:
Že lani sem prebrala knjgo Zdarvo kombiniranje hrane (upam, da je tako naslov, gre za Hayevo dieto), tako da sem v knjgi Živeti zdravo enake informacije izvedela na bolj privlačen in prepričljiv način, predvsem pa z razlago (dokler nimam ene pametne utemeljitve, običajno ne vztrajam, izgubim motivacijo). Gre za to, da jem dopoldne le sadje, kar mi je zelo zelo všeč in ni zame nobeno trpljenje, predvsem pa ne sedaj, ko vidim, da ni s sladkim sadjem (grozdje, fige, banane …) prav nič narobe. Izogibam se mesa in mlečnih izdelkov; po 12. uri jem torej vse čim bolj na zelenjavni bazi in škrobu, ker sem pač nora na rezance, črn kruh … Marsikdo bi me označil za tipično zasvojennko z OH, ampak meni gre za počutje: brez kakrše koli lakote gre teža lepo dol, jaz pa žarim od dobrega počutja. Še pred nekaj tedni sem se dobesedno nažirala; enkrat s čokolado, drugič s salamami, želja je bila tako močna, da nisem vzdržala. Od kar jem drugače (mislim, da je vzrok prav v sladkem sadju, ki sem ga prej zaradi vseh mogočih teorij izločala), se mi sploh ne lušta več. Resnično! Hujšam čisto čisto počasi, ker sem začela še kolesariti v službo in na ta račun pridobivam mišično maslo, pa se ne sekiram. Bistvo je v počutju. Sadje izbiram po instinktu, tisto, ki mi zadiši, kupim na poti v službo na stojnici in se z njim sladkam do konca službe, potem pa kakšna izvrstna zelenjava ali solata, zvečer pa še enkrat – gobe z rezanci, krompir s solato, špageti z zelenjavno omako, zelenjavni sendvič z maslom … Knjigo ti res priporočam, ker ima zdrave argumente. Sevdea pa v nadaljevanju načrtujem enako prehrano, a z eno izjemo. ob nedeljah si bom kdaj privoščila gibanico ali pa puding, da ne bom tega pripravljala samo za moje sladkosnede.
Joj, sem bila dolga …
Vrtnica
Jaz sem prebrala knjigo “zdrava vitkost za vse življenje”. Dieta je kao s polno ananasa in ananasa na koncu nisem mogla več vidt… način prehranjevanja mi je pa ostal in se od takrat nisem zredila – če je šla pa kakšna kila gor po kakšnem praznujočem vikendu, je šla pa zelo hitro sama od sebe tudi dol..
sem pa tudi manijak na OH (mmmmm… makaroni :-))…
samo da zdej pazim kdaj in kako jih jem… oziroma po enem letu sploh pazim ne več, ker imam že v glavi zasidrano tolko, da avtomatsko zjutraj jem najprej sadje in da ne mešam različnih hran med sabo… odpovedala se nisem ničemur – le kavo sem začela pit brez mleka…