pozdrav,

Sem v začetku nosečnosti, ter s partnerjem nimava svojega stanovanja. Odločila sva se da bi živela pri mojih starših v pritličju ( svoje gospodinjstvo, vse zase), ker pri njih zgoraj ni še nič nareto, ni svojega vhoda ter nič pa še brat živi zgoraj, sedaj pa sva malo finančno na nuli in si tega ne moreva urediti. ko je partner to novico sporočil doma očetu in mami se je začelo.. Bolj oče nasprotuje temu, hoče da je sin doma, ker ta drugi ne ve nič postoriti okoli hiše ter ga rabi da bo vse urejal ter skrbel za kmetijo in hišo, saj je on v nemčiji zaposlen. rekel je da njegov vnuk Mora biti tukaj pri njih in da morama si urediti pri njih stanovanje ter da bo pomagal, začelo se je grdo gledanje ter obrekovanje in nevem kaj naj storim. vse to me prizadane ter mi malo že gre na živce, tako da mi gre vse na živce pri njih, niti normalno se ne moram obnašati, saj me je to zelo prizadelo, ker dobro vedo, da bo partner še vedno prišel domov pomagat.. Boli me saj smo si prej bili v dobrih odnosih zdaj pa čutim to in ne morem preko tega :/.

Spoštovani, xtxsx!

Noseči ste in se sprašujete kje naj bi s partnerjem začasno živela. Želeli ste si malo pomagati s tem odgovorom, pa ste, medtem ko ste kar dolgo čakali nanj, neko odločitev verjetno že morali sprejeti in jo udejanjiti. Žal mi je, da ste se tudi ob tem morda počutili prizadeto in jezno. Upam, da boste morda vseeno dobili kakšen koristen pogled na situacijo, ki za vas ni enostavna.

Odločitev glede ureditve stanovanja je za pare zahtevna z več vidikov. Skoraj vedno so težave s financami, odločanjem ali iti v najem ali si ga urediti pri starših (katerih??), težave so pogosto povezane še z oddaljenostjo, delovnim mestom in negotovostjo zaposlitve, pa z negotovostjo partnerskega odnosa in strahu pred zavezo, vse pa res zaplete še morebitno vpletanje staršev z ene ali z druge strani… Ni pravila kaj je prav, najbolje pa je vsekakor biti nekje na svojem, saj ima par že tako in tako dovolj težav s prilagajanjem na njuno skupno življenje, da ne potrebuje še dodatnih zapletov glede načrtov in starševskih pritiskov in pričakovanj, ki so toliko težja, kolikor bližje živimo in kolikor manj si upamo postavljati zase (za naju) in jim reči tudi NE…

Prizadeti in jezni se tudi vi sprašujete kako to, da so se vaši odnosi s partnerjevimi starši tako spremenili. Kje je tu vaš partner? Čutiti je veliko pričakovanje in pritisk njegovih staršev na sina, vašega partnerja, ki pa ima tu odločilno vlogo. Koliko njega jezi in moti, da starši pritiskajo nanj in pričakujejo, da bo on ostal doma, morda delal podobno kot so bili navajeni prej ipd.? Jim je to jasno in odločno povedal? On mora tu odkriti in odločno razmejiti s svojimi domačimi kaj bo počel in česa ne, kje sta tu zdaj vidva in vajin odnos oz. skorajšnja vajina nova družina, ne glede na velika pričakovanja njegovega očeta… Najprej je pomembno, da se vidva s partnerjem ponovno pogovorita in se vedno znova pogovarjata o tem kje sta vidva, kaj si vidva želita, kje ste s tem vi in kje je on, in koliko raznovrstnega vmešavanja staršev (njegovih in verjetno tudi vaših) bosta dovolila, koliko sta se sploh že uspela (čustveno in tudi fizično) razmejiti od doma in kaj bosta storila, če se bodo pritiski nadaljevali tudi še potem, ko bosta imela že vse dokončano… Zapleti se namreč ne poležejo tako hitro, pač pa se stvari lahko šele dobro začnejo zapletati glede stroškov, nege in varstva otrok, obiskov, odhodov domov, morebitne pomoči staršem ipd., tako glede vajinega odnosa in novega gospodinjstva oz. doma kot tudi v odnosu do vajinih staršev z obeh strani… Zato je tukaj nujno vajino soglasje in vajino neprestano dogovarjanje, preverjanje in tudi vztrajanje pri vajinih željah, ne pa popuščanje zahtevam drugih, ugajanje, da se komu ne bi zamerili ali da kdo ne bi bil prizadet… Čutiti je, da je tu veliko teže in pritiskov in da ta »ples« med sabo, vama in obojimi starši ne bo lahek. Morda bi se bilo dobro poslužiti bližnjega zakonskega in družinskega terapevta, če bosta začutila, da sama stvari ne zmoreta in da vedno nekdo popušča na račun drugega… Pomembno je namreč, da oba prideta v stik s sabo in odkrijeta kdo sta vidva, kaj želita odnesti s sabo v vajin odnos (in s tem v vajin novi dom, kjerkoli si ga bosta že ustvarila) ter kaj starega, neuporabnega morda želita zapustiti in nadomestiti z novim, vajinim. Tu mislim na proces »čustvenega odraščanja« in preraščanja starih, morda nefunkcionalnih vzorcev, ozaveščanja svojega in tkanje novega, samo vajinega partnerskega odnosa in s tem vzpostavljanje dobrih temeljev za vajino novo družino in dobro funkcioniranje v njej. Potem ni več tako pomembno kje stanujeta, pač pa da si oba upata in zmoreta živeti življenje po vajinih željah, ne glede na morebitne vplive in pritiske domačih, ki bodo sicer poskušali doseči svoje, vendar je pomembno, da se jim upata tudi zoperstaviti, če to ne bo v skladu z vajino družinsko »politiko«. Pri tem pa je pomembno, da se vsak pogovarja in pogaja oz. ureja odnose s svojimi starši.

Želim vam, da se bosta zmogla s partnerjem uskladiti in v miru in sproščenosti dočakati vajinega dojenčka. Vse dobro.

Ojoj te čisto razumem. Jaz sem bila na čisto enaki situaciji. Isto sem bila v začetku nosečnosti in sva se odločala kje bi bila. Jaz sem imela možnost pri meni svoj vhod čisto ločeno stanovanje pri stari mami ali podnajemniško. Na koncu sva se odločila bit pri njemu zaradi istega razloga kot pri vama. Sin mora bit doma da bo naslednik kmetije. To je bila moja najbolj neumna in naivna odločitev v življenju. Res so nama veliko pomagali pri stanovanju tako, da sva si v enem letu vse zrihtala. In danes imam vse stanovanje, dober avto, dopust na vsake dva meseca ampak nobene svobode in pod velikim nadzorom. Sem pod velikim pritiskom in za mano je veliko prejokanih noči. Pa smo se isto prej super razumeli samo ko je enkrat otrok in ko enkrat ti začneš živet dejansko pri hiši se vse spremeni.
V glavnem toplo ti priporočam, da zadevo dobro premislita in se ne odločita zaradi tasta, ker on tako želi ampak na podlagi kje bo vama bolje. Glede na to da se oče že sedaj vtika v vajino odločitev kje bosta živela se bo najverjetneje tudi v prihodnje vtikal. Pa ne oziraj se na njega držal se bo neki časa pol bo pa sprejel situacijo in videl, da le ni tako hudo kot si je predstavljal. Saj lahko tvoj partner še vedno pomaga pri večjih delih ob vikendih in ga lahko na tak način pomirita.