Kdaj se telo rehabilitira?
Pozdravljeni
To je moja zgodba in “cry for help” (klic na pomoč)
Cca 14 let sem bila strastna kadilka in nisem si niti v mislih morala predstavljati, da bi en sam dan preživela brez cigarete. Kaditi sem začela zaradi neumnega razloga, da shujšam. V puberteti sem se precej zredila, skušala shujšati s telovadbo in zdravo prehrano (neuspešno sem se trudila dve leti) ter na koncu srednje šole pristala na cigareti, kot pripomočku za hujšanje – ste še slišali kdaj kaj bolj neumnega? Shujšati mi je uspelo za 10 kg v pol leta in težo sem tudi obdržala vse do danes. Vsa ta leta sem bila vedno zelo aktivna, zadnji dve leti pa sem se intenzivneje začela ukvarjati s tekom in kolesarjenjem. Letos sva se z najboljšo prijateljico odločili udeležiti pol maratona in prenehati s kajenjem. Resnično si nisem želela prenehati, vendar sem vedela da zdaj ali nikoli. Določili sva datum. Večer pred določenim datumov sem se ga (od žalosti ali veselja) napila, kljub temu, da alkohola sploh ne uživam (niti malo) ter pokadila sploh ne vem koliko cigaret. Naslednji dan sem prenehala in od tega je 3 mesece. Prvi mesec je bil super, nobene potrebe po cigareti, celo smrdele so mi (no to mi še sedaj). Nato so se začeli kopičiti kg (imam 4 kg več, kljub temu, da redno športam – morda še več kot prej), non stop jem same sladkarije, kot bi želela s hrano nekaj zapolniti. Pred dobrim mesecem sem imela težave s prebavo – napihnjen trebuh, vetrovi so me spremljali vse povsod, dobila sem zlato žilo, grozno – začela sem piti glino, ki mi je te težave pomagala umiriti. Obraz imam poln mozoljev. Voham popolnoma vse – in verjemite, da to ni vedno super, zlasti, ko delaš z ljudmi, ki jim higiena ni ravno najbolj pomembna. Ampak vse našteto bi še nekako prenesla. Največje težave mi dela čustveno področje. Ne čutim potrebe po cigaretah, čutim pa jezo do sebe in do vseh ljudi. Nimam nobenih zavor – govorim bedarije, obnašam se sploh ne znam opisati kako in se tega pogosto sploh ne zavedam. Postala sem popolnoma druga oseba – kot, da to nisem več jaz. Jočem kar naprej, zapiram se vase, izogibam se ljudi, saj mi gredo vsi na živce in občutek imam, da grem tudi jaz njim. Jezna sem, ko stvari niso tako kot bi morale biti – npr. ko v službi sodelavci ne delajo kot bi morali in stvari niso urejene – prej sem enostavno popravljala njihove napake in bila tiho in me to ni niti motilo, sedaj mi takšne stvari prihajajo do živega in imam odpor do dela. Enako je tudi doma. Kadar stvari niso bile urejene sem odšla enega pokadila in stvari naredila sama – sedaj jih tudi naredim, vendar se ob tem derem, jezim in sem psihično in fizično zelo utrujena. Večkrat sem že razmišljala, da bi si kupila cigarete se vrnila na stare tire, vendar vem, da to ne bo rešilo težav, ampak jih bo zopet samo potlačilo. Po drugi strani se sprašujem, če se bo to kdaj nehalo. Počutim se kot, da se borim z demoni v meni. Prej sem bila tako srečna, optimistična, sočutna oseba, sedaj sem ravno nasprotje vsega tega. Vsa ta čustva sem prej zatirala s cigaretami, sedaj pa so prišla na plan in ne vem kaj naj z njimi. Namesto, da bi bila ponosna na svoj dosežek sem jezna nase, ker se redim, počutim se neprivlačno, popolnoma ne samozavestna sem postala in tako nadležna sama sebi, kot tudi drugim. Jezna sem na cel svet in na družbo v kateri živimo. Poskušala sem se o svojih občutjih pogovoriti, vendar nihče od mojih bližnjih ne ve kako pomagati, saj so vsi tako šokirani, da imam jaz težave, saj jih nikoli nisem imela oz. o tem nisem govorila in sem jih na hitro rešila kar sama. Prijateljica mi je celo priznala, da se me izogiba od kar sem ji povedala za težave, saj ne ve kaj bi rekla. Tako se počutim poleg vsega še zelo osamljeno, zapuščeno in nepomembno.
Rada bi vedela, če ima še kdo podobno izkušnjo, ki jo je pripravljen deliti. Zanima me ali bo kdaj vsa ta jeza, razočaranje (in kilogrami) minili, izginili. Mislim, da prvič v življenju ne vem, kaj storiti oziroma kako si naj pomagam.
Isa
Popolnoma te razumem. Sama zdaj ne kadim skoraj 15 mesecev. Še vedno trdim, da sem kadilka po duši in srcu. Vendar mi je uspelo brez težav, ko sem prebrala knjigo Končno nekadilci:
http://www.kajenje.net/knjiga-koncno-nekadilci/
Preberi jo, saj nimaš kaj izgubit – lahko pa ogromno pridobiš, kot sem sama.
Pa srečno!
isa.s
Pozdravljena 🙂
No lepo si napisala svoje težave po prenehanju kajenja… To se popolnoma enako dogaja meni (sam jaz nisem znal tako lepo opisati)… Sem brez cigarete sedaj osem mesecev in se mi zdi da se stvari počasi normalizirajo…. vsaj mislim tako hehehehee
Vse stvari se bodo normalizirane samo potrebno je dati čas svojemu telesu… kar se tiče odvečnih kilogramov se ne obremenjuj nadaljuj svoj šport…. tud sam težje tečem ker imam sedaj 8 kg vec kot prej hehehehehee
Se mi pa sedaj nenormalno lušta kavice in imam problem ker nikjer ne dobim dobre kavice tako da sem zaceli piti ekspreso hehehehhehe
SI PA LAHKO PONOSNA NA SEBE IN TUDI BODI……….. TO NE USPE VSAKEMU te tezave ( ki sploh niso ) se bodo pa ze uredili hehehe
Lepo bodi in veliko tekaških užitkov ti želim 🙂
lp
O, Isa, kako dobro vse to poznam!!! Pri meni je minilo sedem mesecev, kar ne kadim, moram ti priznati, da je zadnji kolikor toliko za preživet. Prej pa čista katastrofa, mravlinčenje, možgani preveliki za v glavo, lebdenje nad tlem,…. sama sem se skoraj v depro pripeljala, bila 4x pri zdravniku (hotela sem pomirjevala, uspavala – spim pa še sedaj zelo malo – seveda ničesar ne jemljem, ker zopet vodi v odvisnost), tečna, nesramna, hudobna, vse je bilo bedno, še otroka mi nista mogla misli preusmerit …
Iz čistega obupa sem vsak dan lezla v “hribe”, pa sem se vseeno za 8 kg zredila (sedaj jih je še 6) …
Tri mesece je veliko, sedaj bo šlo vse samo na bolje. Vse “neprijetnosti” bodo zgubljale na moči, verjemi mi.
Držim pesti!!!!!
Tudi moje izkusnje so take, da se po prenehanju kajenja clovek pocuti unicenega. Vpliva tako na njegovo psiho kot na telo. Psihicno stanje po prenehanju kajenja cisto lahko primerjam z depresijo (tu ne mislim na razpolozenje, temvec bolezen), ker sem se soocila z obojim. Sicer je malo bolj blago, a zelo podobno. Enako kot psiha se temu pocetju upre tudi telo.
Ampak dobra novica je, da prej ali slej te tezave izginejo. Nekega dne ugotovimo, da smo po dolgem casu neobremenjeni in srecni. In se splaca! Drzite se, ker bo minilo, samo “malo” je treba potrpeti.
Pozdravljeni.
Kadila sem cca 18 let. Pokadila sem škatlico na dan (20 cigaret), v družbi ob pijači ali v poznih večernih urah zunaj (poleti) pa tudi po 2 škatlici. Po vsakem prižganem cigaretu me je pekla vest, vendar je bila to moja rutina – tudi ko nisem imela potrebe po nikotinu. Pač prižgala sem cigaret, ker je od prejšnjega minilo 10 min ali pa ker me je kolegica spomnila, ko je sama prižgala.
Zjutraj ob kavi je bilo najhuje – tudi do 5 naenkrat.
Odločila sem se temu narediti konec, vendar me je skrbelo kaj bo s prebavo. Predno sem nehala kaditi, sem kavo zamenjala z zelenim čajem (kitajski – ne čaj iz vrečke), kadila pa sem še vedno. Po cca 1 mesecu pitja čaja z cigaretom pa sm se odločila, prav tako čez noč ukiniti kaditi. Ker sem se bala krize, sem nekaj časa uporabljala žvečilne – nicorete (predvsem zjutraj).
Potem pa sm ukinila tudi nicorete in jih zamenjala z navadnimi žvečilnimi. Ob krizah sem si predstavljala, da je čaj kava in da z čigumiji telo pridobiva to kar potrebuje. Zredila se nisem niti za kg.
Torej menim da:
če človek misli na cigarete, si sam povzroči željo, če pa si daš v glavo, da je “nekaj pač nadomestek” in da ti nebo hudega…se da pretrpeti krizo…..VSE JE V GLAVI.
Ne vem do kdaj smo frišni nekadilci – vendar jaz se nimam več za “frišno nekadilko” – temveč že za nekadilko.
Zadnjič sem se vam oglasila 11.01.2013, kot frišna nekadilka, se pravi : pred 1 letom. Danes še vedno ne kadim. Nisem pa več tako zelo ponosna na to, kot pred letom dni – ampak razočarana in zelo žalostna, ker se mi zdravje vedno bolj slabša. Ne vem kaj je temu krivo – toda prej se mi to ni dogajalo. Sedaj je pa vedno več težav in vedno več jih je. Kaj je to krivo pa še ne vem. Starost menda še ne, saj se ves čas zdravniki hvalijo, kako zelo se nam starostna meja zvišuje :).
Ne kadim že od 20. oktobra 2012 – torej 15 mesecev, pa se nisem še prav nič izkašljevala. S prebavo, vetrovi, mehurjem, ustno votlino, slabostjo, želodec in sklepi pa imam ves čas od takrat zelo veliko težav. Zadnje čase me zelo pogosto slabi, pa ne tako, da bi mi šlo na bruhanje, samo nek tako zelo nelagoden občutek, kot takrat, preden ti slabo pride na avtobusu. Celo telo obide ta čudna slabost, tresejo se mi noge in sem brez volje in moči. Če le imam možnost, moram ležat.
Res ne vem kam to vodi. Sem se seveda tudi zredila, saj ne vem kaj naj spijem ali pojem, da bi odpravila to slabost in nelagodje v sebi.
Sedaj me spet na novo boli še ob straneh, vse do reber in oba kolena. Za znoret, glede na to, da sem še pred dobrim letom dni veselo igrala tenis – sedaj sem pa pri 55-ih že napol crknjena samo zato, ker sem nehala kadit ?
Zdravnik je pa popolnoma pasiven ?!? Ne vem, no ali res vse to dela še vedno pri meni samo psiha ali me zdravje že resno zapušča, da je tako šibko pri teh letih – ali je med to recesijo tudi že zdravstvo tako nazadovalo, da še takim t.i.post travmatskim težavam ni več kos ?
Vprašanje, res, če vedno naredimo prav, ko nehamo kaditi ?!?
Spoštovana!
Zagotovo je vse, kar opisujete zares neprijetno. Menim, da bi se vseeno še poskusila pogovoriti z vašim zdravnikom in opravita vsaj laboratorijske preiskave. Po tolikem času je dokaj neverjetno, da bi bile težave, ki jih opisujete, posledica prenehanja kajenja. Iz vašega zapisa ne vem, koliko ste sedaj po prenehanju kajenja, telesno aktivni. Vsekakor bi bilo dobro, da se prisilite in zopet začnete ali s tenisom ali s kakšno drugo aktivnostjo. Prav gotovo pa resen pogovor z vašim zdravnikom. Kakorkoli, ne dajte se.
Priporocam vsakemu 20-30 min meditacije na dan, vsak dan..ce imas disciplino in potrpezljivost..bo v roku enega do dveh let zginilo 90 procentov vseh fizicnih in psihicnih bolezni.. energije boste imeli vec, razumevanje sebe ter okolja, in pa veliko bolj srecni boste kar je pol zdravlja, avtomatsko boste zaceli zivet in jest bolj zdravo.. ampak res vsak dan!
Priporocam vsakemu 20-30 min meditacije na dan, vsak dan..ce imas disciplino in potrpezljivost..bo v roku enega do dveh let zginilo 90 procentov vseh fizicnih in psihicnih bolezni.. energije boste imeli vec, razumevanje sebe ter okolja, in pa veliko bolj srecni boste kar je pol zdravlja, avtomatsko boste zaceli zivet in jest bolj zdravo.. ampak res vsak dan!
Sedaj se vam že tretjič oglašam (prvič kot frišna nekadilka, drugič kot nekadilka 15 mesecev), Najprej se vam bi rada zahvalila za nasvet, oz. tudi podporo pri moji težavi.
Po dveh letih se vam ponovno oglašam. Seveda še vedno ne kadim, čeprav se občasno še zgodi, da posežem v torbico z namenom da vzamem cigarete iz nje……ampak ni panike.
Žal še vedno tekam okrog zdravnikov, ker imam še vedno zdravstvene težave – predvsem želodec, mehur, noge, križ. Torej z mojimi aktivnostmi še vedno ne kaže nič vzpodbudnega.
Po drugi strani pa bi kar naprej nekaj grizljala, kot da sem živčna. Dejansko pa se počutim zelo umirjeno, spala bi lahko cel dan, kot da sem na pomirjevalih..ipd.
Bolj verjetno me teži, ker se ne morem kontrolirati pri hranjenju, oz. pri vnosu kalorij – zato ker se prekomerno redim, namesto hujšam ? Namreč iz 56 kg sem po 1 letu prišla do 68kg, sedaj, po 2-eh letih pa sem že na 74kg. Naslednji teden bom dala preveriti še sladkor v krvi, kajti ne zdi se mi da veliko pojem.
Moj jedilnik je v povprečju sestavljen :
ZAJTRK : 1/2 – 1 kos kruha z jogurtom (le včasih namazanega) ali porcija koruznih kosmičev
Kava
2 – 3 jabolka
KOSILO vedno 1 košček mesa, 1/2 večje zajemalke priloge, solata
POP. MALICA: sadje, jogrt ali solata.
VEČERJA : ČAJ
Vmes se včasih pregrešim s 2-3 koščkoma sladice. To je pa tudi vse. Kaj delam narobe ?
Spoštovana!
Najprej čestitke, da tako vztrajate pri ne-kajenju.
Vsekakor razumem vaše težave glede telesne teže. Če drži tisto, kar ste opisali kot dnevni obrok, je vsekakor primerno. Pomebna pa je vseeno količina in pa predvsem tisto, kar je med obroki. Sami pravite, da bi kar naprej nekaj grizljala – to je lahko nevarno. Sicer pa niste povedali, ali izvajate kakšno redno tlesno aktivnost. Ta je zelo pomembna pri kontroli telesne teže. Glede na to, da redno hodite k zdravniku predvidevam, da so vam pogledali tudi nivo ščitničnih hormonov. Ščitnica je včasih tudi lahko razlog za težave, ki jih opisujete.
Kakorkoli, poskusite si nekaj dni zapisovati vsako hrano, ki jo použijte,še posebej tisto med obroki in poskušajte ovrednotiti količino. Včasih je dobro, če se med obrokom ustavite in počakate nekaj minut ter nato ugotavljate, ali ste še lačni. Občutek sitosti namreč prihaja “z zamudo”.
Več kot toliko vam zaenkrat žal ne morem svetovati. Tudi pri prhranjevanju bo potrebna volja in disciplina, ki ste jo že pokazali pri opuščanju kajenja. Dokazali ste, da zmorete, prepričan sem, da boste zmogli tudi tokrat.
Spoštovani!
Jasnih raziskav o možni regeneraciji pljučnega epitela po prehodu z pravih na e-cigarete še ni, kakor tudi še ni neodvisnih raziskav o (ne)varnosti e-cigaret. Za takšne raziskave je potrebno kar nekaj časa in opremljene raziskovalne skupine. Potrebno bo še nekoliko počakati.
Pozdravljeni, ne vem ali je forum se aktualen, vendar imam samo eno vprasanje. In sicer, sama ne kadim sedaj 2 tedna, zanima me samo kdaj se spanje normalizira, kajti vcasih ne spim ponoci niti ene ure? Sploh ce moram zjutraj v sluzbo, ne vem ce ni to sedaj ze bolj strah pred necim. Mislila sem da bo sedaj ze minilo, vendar se ni. Lp