kateri slušni aparat
Ja, na žalost je pri teh tehničnih pripomočkih za sluh tako, da je treba najprej plačati in šele nato lahko terjaš od ZZZS in zavarovalnice, kjer imaš sklenjeno prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, denar nazaj. Ja, zelo zamuden in siten postopek, še zlasti za tiste, ki ne slišijo (dobro). Ja, krasen sistem imamo v naši prelepi Sloveniji.
Bistvena razlika med vušesnim in zaušesnim aparatom je v jakosti in kvaliteti. Vse je odvisno od vrste naglušnosti, večja je naglušnost, bolj se priporoča majhen zaušesni kot vušesni aparat.
O vzdrževanju bodo povedali uporabniki sami:-). Mogoče je res bolj občutljiv, ker hitro pride do vlage in tudi uho se z leti spreminja…
Srečno!
Pozdravljeni,
g. Alexander,
specialist vam lahko samo priporoča slušni aparat- vušesni, zauheljni, sluhovodni. Na naročilnico napiše eno od teh treh variant in ne model aparata. Ne more vam vsiliti modela, ki ga nočete. Pri akustiku je izbira vaša. Pomembno je, da opišete okoliščine- pisarniški hrup, stroji…, kako se uho masti, vlaži- zaradi čiščenja, spretnost prstov…Potem je odločitev vaša.
Preden se odločite pojdite k ponudnikom: lastnosti aparatov (stabilizator, regulator, kanali, povratni vplivi, poudarjanje govora, število merilnih pasov, število programov,razlika med modeli…) kje jih servisirajo, koliko časa traja popravilo, garancija, cena..
veronka4
sluhovodni: 2 do 3 krat na dan očistim uho z vatirano palčko, zaradi vlage in ušesnega masla, baterije trajajo 8 ali 9 dni, pri vsaki menjavi baterij menjam filter, zelo enostavno,
Vprašanje je, ali gluhi sploh še potrebujejo posebne zavode v dandanašnjem času, ko se vse dela v smeri integracije. Vsi invalidi, ki imajo količkaj možnosti opraviti redno osnovno šolo (pa čeprav ob izdatni učni, strokovni in drugi pomoči učiteljev, surdopedagogov, staršev in drugih), gredo dandanes v redno osnovno šolo. Enako je pri srednjih šolah. To ne velja le za gluhe in naglušne, ampak tudi za druge invalide, tj. slepe, slabovidne, gibalno ovirane, osebe z govornimi in jezikovnimi motnjami, itd. Torej se je sedaj treba vprašati, koliko % gluhih uspeva (beseda “uspeva” na tem mestu ne pomeni nujno, da so odlični, kot je bilo to še v času, ko sem jaz hodil v OŠ in SŠ, ampak to, da razrede izdelujejo, pa četudi le z zadostnim) v rednih osnovnih in srednjih šolah. Če so v rednih osnovnih in srednjih šolah uspešni (skladno z zgornjo definicijo) vsi, ki so samo gluhi, neuspešni pa le tisti, ki imajo dodatne motnje, za katere pa še vedno so in bodo posebne šole (beseda “zavod” tukaj ni na mestu, saj so zavodi vse javne šole v Sloveniji, pa tudi nekatere zasebne zasebne gimnazije imajo v svojem nazivu “zavod”) še naprej, potem je resnično vprašanje, če posebne šole za gluhe sploh potrebujemo. V primeru, da obstaja gluh otrok z dodatnimi težaami, ki ga je potrebno vključiti v eno izmed posebnih šol, pa bi se mu lahko v teh posebnih šolah dodatno pomagalo tudi kot gluhemu, ne samo kot osebi z motnjo, ki jo ima poleg gluhote. Le za “štab” oz. “upravo” surdopedagogov, od koder bi potem hodili po šolah po vsej Sloveniji, bi potrebovali neko institucijo. Pa še to bi lahko decentralizirali na najmanj 11 območnih odsekov ( Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Krško, Murska Sobota), tako da ne bi surdopedagogi iz Ljubljane hodili v Metliko ali pa celo v Šalovce.
Zanima pa me, če je bila že izvedena kakšna študija, ali je sedaj z izobraževanjem gluhih kaj bolje, ko imajo v integraciji na voljo dodatno učno in strokovno pomoč in ali je pismenost gluhih, ki prihajajo iz šol kaj boljša, kot je bila še pred desetletjem. Ali lahko prosim na kratko opišeš izsledke te študije? Kako so gluhi otroci in njihovi starši zadovoljni s pomočjo, ki jo imajo v šoli? Menim, da gre v tem primeru za informacijo javnega značaja, zato menim, da ni zadržkov, da bi jo v strnjeni obliki napisala tukaj.
Pozdravljeni!
Lipi – tačra v sredino, vsaj , kar se mene tiče..
Ne vem, če obstajajo kaki “izsledki”, kako je s funkcioniranjem takih otrok pozneje v življenju- ali so bolj uspešni po končani osnovni šoli s pomočjo DSP-jev, ali imajo dovolj veliko mero samozavesti, ali pa so jim jo potlačili vrstniki, kateri še kako zelo rabijo nekoga, po katerem se da “plezati”…
Osebmo sem mnenja, da gluhi otroci drugače funkcionirajo-po moje rabijo veliko več energije, da se vključijo v družbo, …
Mislim, da jim v normalni OŠ ne raste ravno dovolj velika samopodoba, katero pošteno rabijo pozneje v življenju..
Škoda bi bilo, da bi se ta zadeva “raziskala” šele čez desetletje, ko bi bilo storjeno že preveč škode…
Moj gluh otrok obiskuje CSG Mb. in opažam, da nobena druga rešitev nebi bila boljša…
Dobiva na samozavesti, razvija se v čudovito osebnost, katera bo imela delovne navade,…in v veliki meri mi pri tem pomagajo strokovnjaki….
Ne vem, mogoče bi enako funkcioniral v navadnem vrtcu, vendar močno dvomim….
Lep večer vsem,
naomi
Pozdrav.
Mihelj dam prav Naomi.
Značaj, samozavest, sta ključna za človeka.
Da zaupa vase, da najde moč za naprej, da ustvarja…
Malo sem izgubil stik s stanjem s šolami, vendar ima hči otroka v šoli in vrtcu, slišeča, pa so kljub temu sami problemi. Ne toliko do sovrstnikov, kot do učiteljev in vzgojiteljev, ki so sloni v trgovini s porcelanom. in radi bi visoke plačne razrede. Ravnatelj OŠ bi imel plačo izrednega profesorja na univerzi. Pa neki učitelji, svetniki.
Mihelj menim, da je važna predvsem otrokova osebnost, njena rast, samopodoba otroka in predvsem delovne navade. Torej VZGOJA. Vse se da prebrat, vzgojiš se po knjigah težko, oebnosti si pa ustvarit sploh ne moreš.
Tega šole ne počno.
Temeljna so prva leta, doma in v specializiranem zavodu, ki pomaga staršem razvijat otrokovo komunikacijo, osebnost, govor…
Druga, temeljna naloga, kar se ne počne, je ugotovit, ZA KAJ JE OTROK NADARJEN IN TO RAZVIJAT. Predvsem izjemni ljudje so po miheljnovem videnju zelo asimetrično talentirani. Za nekaj je superca, ni pa za vse. In kako bo tak otrok uspešen šolar in maturant. V našem šolstvu, ki ustvarja povprečneže, konformiste, ponižne, ubogljive. Skratka delavce za plačo 200 do 500 evrov.
(ob obilici pdagogov, socialnih delavcev psihologov je situacija poden. Da ne omenjam SVINJARIJO Z OTROKI Z DIZLEKSIJO!)
Ko naredi maturo, se situacija menja. In takrat bi otrok rabil drugo kot mu je OŠ in SŠ nudila; rabil bi kreativnost, prodornost, vztrajnost, odprtost v svet.. ne pa neke točke na maturi.
In celo osnovno in srednje šolstvo se vrti okoli teh matur, zrelosti.
To pri najstniku ne pomeni nič. Zrela so jabolka, ki so vsa glih.
Človek pa bi moral bit ob kao maturi vzgojena kulturna podjetna zdrava osebnost.
Pa dvomim da je.
Drug del, kar ne sodi sem je femininizacija, ki je posledica tega, da v najstniških letih zvečine bolj meče kot dekleta. Vendar šolstvo tega ne razume, in marsikaterga, ki bi bil sicer kasneje uspešen, odrine na stranski tir.
Sam sem samozadosten. Stvari spreminjal ne bom. Čakam na Mater Zemljo, da nas nauči kozjih molitvic. Se že začenja.
LP.
Še to, očitno govorita o oddaji na TV SLO. Mihelj je ni gledal, ker mu TV glave ne bo prala.
Le to bi rekel.
Novinarji pri poročilih in slično zvečine berejo z bobna. Pred očmi se jim projicira tekst. Zakaj vse TV hiše, tudi POP in Kanal A, tega ne more prikazovat kot podnapis ali teletekst? Npr svet na kanal A. Spiker bere in to bi lahko imeli kot podnapis.
Ja marsikatera togost, nelogika in slično. ob tem, da ima šef uprave teh zasebnih TV miljonsko plačo, ne zmore osnovne inteligence oz posluha.
Važno je le da nastopakjo plastične blondinke z obilnim mejkapom ala LaToya.
Beda od TV.
POP TV, A kanal in druge zasebne televizije ne podnaslavljajo iz preprostega razloga – pomemben je dobiček, ki se ga lahko razdeli delničarjem in pomembne so plače najvišjega vodstvenega “kadra”, ni pa toliko pomembno, kaj televizija nudi. Če oddaja Svet na kanalu A pritegne 99 % slovenskega prebivalstva (torej vse slišeče prebivalstvo, brez gluhih), je to za televizijo super, ker tako dobijo veliko denarja od reklam, oglaševanja. Podnaslavljanje bi k gledanosti prispevalo bore malo, lahko pa bi koga celo odvrnilo od gledanja (poznam tak primer, da nekdo ni hotel gledati televizije samo zato, ker je bila oddaja podnaslovljena). Torej, gre se za to, da bodo lastniki dobili čim več in da bo tudi vodstvo podjetja (TV hiše) dobilo čim več. Pri tem ni važen mali človek, važno je le, da pritekajo novci. Televizija lahko naredi oddajo, pa če jo more gledati le 50 % populacije, samo da dobi denar od reklam. Reklame so važne. Mnoga podjetja vedo, da gluhi so revni, neizobraženi, toraj – zakaj bi investirali v nekaj takega, kot je podnaslavljanje? Ni profita od tega! Nobeno podjetje ne bo dalo dodatnih cekinov za to, da bo TV hiša oddajo, ki je gledana, še podnaslovila. Nobeno. Podjetja vedo, da si gluhi in ostali invalidi njihovo robo težko privoščijo. Vedo. Kajti za vse marginalne skupine velja, da živijo na robu družbe in da so revne. To je stereotip, ki ga imajo ljudje do vseh manjšin, pa naj bodo to invalidi ali kdorkoli drug. Ne želim biti žaljiv, govorim le resnico, ki žal boli. In bolela bo vse dotlej, dokler bodo ti stereotipi še živi.
V svojem prejšnjem postu pa sem pozabil omeniti še eno prednost integracije, in sicer to, da lahko otroci živijo doma pri starših in se vsak dan vozijo domov, ne pa, da so ves teden stran od staršev in svoje starše vidijo le med vikendi. V preteklosti so gluhi otroci, ki so prihajali v šolo za gluhe od daleč, videli svoje starše celo samo med počitnicami. In starševska vzgoja je najpomembnejša za otroke. Nobena institucija ne more nadomestiti starševske vzgoje. Nobena! Lahko se na lokalnem nivoju uvede 210 oddelkov za gluhe (toliko je občin v Sloveniji in vsaka občina naj ima en oddelek za gluhe), vendar pa naj se otroci vsak dan vozijo domov, k staršem! Starši so tisti, ki dajejo otrokom pozitivno samopodobo, vlivajo otrokom samozavest, jih učijo kreativnosti, prodornosti, podjetnosti, delavnosti, itd. Prav tako bi bilo dobrodošlo, da imajo gluhi otroci nekaj stika s slišečimi otroci že zato, da bodo videli, da niso noben bav bav in da se je tudi z njimi možno igrati ter da kasneje, ko odrastejo, ne bodo imeli sovraštva do slišečih. Ja, tudi to sem že videl, ko so gluhi bili sovražno nastrojeni do slišečih… Morebitno zbijanje samopodobe s strani slišečih otrok pa naj nadomesti dobra starševska vzgoja.
Mihau, kaj je pa narobe z izobraževanjem oseb z disleksijo?
Bi rekel, da so prepuščeni sami sebi in staršem in da pouk ni prilagojen. je pa to kar pogosta reč.
Glede otrok in staršev imaš prav, zaradi čustev in ker so šole in zavodi glede vzgoje čisto odpovedale.
V sodobni eri, eri zaslužkarstva, je država tista, ki bi morala ščititi interese državljanov.
Če bi zakon o medijih veleval da mora informativna oddaja imeti podnapis, bi podnapisi bili. Ker tega zakon ne veleva, tega filma videli ne bomo. pa je čista malenkost, zlahka bi to uvedli.
Je že tako, da dokler je človek zdrav, mu gluhi dol visijo. Če pa ogluši, kar naenkrat kao spregleda.
Tipičen primer je bil g Drnovšek. dokler je bil zdrav je mislil samo na biznis, dobičke, neoliberalizem.
Ko je pa zbolel, je menjal ploščo, za za 180 stopinj.
Vendar v resnici prave katarze nni doživel, ker ni niti enkrat obžaloval in se distanciral od svojih dejanj dokler je bil zdrav. Takrat bi dosti lahko naredil dobrega pa ni.
Skratka svoje neoliberalnosti ni obsodil.
Pa če je napisal sto knig o modrostih lam.
skratka,. država je krivec.
Zanimiva tema , ni kaj.
Sam uporabljam SA že od leta 1977. Star 4 leta, izguba 82%. Prvi otrok v SFRJ, ki je šel normalno v 1.razred OŠ kot eksperiment…Seveda brez tečne mame, ki je dohtarjem težila, da nisem butast in da naj me za božjo voljo ne pošljejo v posebno šolo. Kajpak so sledili 2 meseca psihotesti, pol so pa rekli, probajmo… Pa je bilo. Danes se lahko pohvalim z lastno firmo, pa kot eden direktorjev enega od javnih podjetij…Takoj nosit aparate je moj nasvet vsem, tudi mamicam. Ne pomilujte otroka, da je revček. Naj dela vse, kar hoče. Šport, zabava, prijateljem otroka povedat, da je to ravno tako kot očala, ipd…Resnično !
Zgodba Widex ? Jasno že od takrat, pa do danes. Vsakič pa vse večja doplačila za trenutno najboljši model. Dons sem zvedu , da za najnovejše treba že 1500 po kosu doplačat. Ej, sej mi ni problem denar, ampak, to pa mislim, da je že čisto preveč. Widex pa je itak svojega denarja vreden. Glede na to, da sem najbolj zvesta stranka pri njih, sem vreden toliko kot počen lonec in bom resnično preveril druge ponudnike. Samo bom pa res stestiral u nulo, to bom zahteval, pol pa lahko plačam tudi kaj več. Skratka, Zadnjih 5 let se je pri widexu vedno dogajalo, ko sem imel težave s samo enim od aparatov, da sem sam nekaj nastavljal, ??? Halo??? Saj nimam njihovih mašin doma…Da pa ne govorim o stroških servisiranja ter hitrosti, pod tri dni nikoli…vmes pa naj doma čepim al kaj? Kvaliteta je zelo na psu, vsak komplet je slabši…
Pa lep pozdrav vsem !
Sem uporabnik Widexovega SA in moram povedati, da nisem imel nikoli problemov s samimi aparati. Zadnja dva, ki ju nosim že osem let skupaj sta se jima zamašila mikrofona enkrat to pa je tudi vse do danes, ko se mi je eden od njiju pokvaril (slušalka fuč). In to samo en mesec do pregleda na polikliniki za nabavo novega SA. Sem potem klical na polikliniko če bi me lahko vzeli vnaprej, ker se mi je pokvaril aparat, pa ni bilo šans, da pridem na vrsto sedaj, ker da imajo tako gužvo, da je treba čakati tudi po 8 in več mesecev, da prideš na vrsto. In tako sem moral dati SA na popravilo za en mesec, da bom lahko slišal. Potem bom pa spet uporabljal WIDEX-sove SA. Cene pa so res malce visoke za povprečnega človeka. Na ZZZS baje krijejo samo nekaj manj kot 300€ na SA.
Hojla vsi!
Me zelo veseli, da je nekdo ob taki naglušnosti tako uspešen. Bravo.
Imam tudi kolegico ki zelo slabo sliši in si pomaga z uparati, pa je kar uspešna. Manjka ji le še psiha; agresivnost, samozavest in samozaupanje.
Zato sem toliko časa trobil, da je psiha najvažnejša, pri gluhem ali naglušnem je še bolj pomembna kot pri slišočem človeku. Imeti mora močan EGO. Čene bo ždel nekje odrinjen na stranski tir, odvisen od milosti države.
Še enkrat pa bi ob tem primeru izpostavil, da naglušni in gluhi ne spadamo v isti lonec invalidnosti.
Naglušnemu namreč aparat pomaga da sliši, gluhemu pa ne.
Nadalje; naglušni govori normalno, za gluhega pa ni rečeno, da sploh govori.
Zato ne vem kak direktor in lastnik bi bil, če ne bi mogel govorit. A bi direktoriral s kretnjami in tolmačem? Malo morgen.
Govor je prva postavka rehabilitacije!
Da povem zase. Mihelj je bil vsaj 15 let gluh, govoril pa je lahko. Delal sem z ljudmi, lahko sem naredil magisterij in doktorat, ob tem, da sem bil gluh. Če pa ne bi imel govora, tega ne bi zmogel.
In, imel sem taktiko, v medčloveških odnosih. In butast nisem bil.
Skratka EGO in govor.
Za govor zelo pomaga povžev vsadek. Ker omogoči razvoj govora.
PS:
Me je danes kar srce zabolelo, ko sem na gorenjskem glasu bral o gluhih in kaj tupi njihov precednik – tihi o polževih vsadkih. Da se ga montira na možgansko skorjo?? Zgolj v kost. In da je to zgolj za otroke za odrasle pa je blažev žegen. Kar ni res. tip zavaja ljudi s svojo butastostjo. Če je človek slišal in če je indikacija prava, mu bo vsadek blazno pomagal, odraslemu.
Žalostno je če si butast in to naprej prodajaš, in zavajaš.
LP od miheljna.
Saj bo fajn, se strinjam, predvsem sobota, za uporabnike. Rehabilitacija…
Na takem mestu se lahko tudi s kom posvetuješ. Bo dosti sogovornikov na razpolago.
Sam žal najprej v petek delam v Lj, pol pa šibam na eno predavanje na primorsko. Zato ne morem, čene bi pa šel.
So eni penzioni pr habakuku, mislim da milena pa še en, kar OK, sem že bil.
Sam za soboto je pa predaleč.
LP.