veliko in dobrih vicev?
Meni se nenehno dogaja, da slisim v druzbi nove in dobre vice..In potem si recem: “Joj, tega si pa moram res zapomniti!”…In potem, cez cas pozabim skorajda tricetrt novih, dobrih vicev….In cez dva dni ali vec moram napenjati se tisti ostanek “kreativnih” sivih celic, pa nic….Kakor da so vsi izpuuuuuuuhteli…..
Na osnovi kaksnih asociativnih vzorcev si jih vi zapomnite? Samo ne recite, da je ta moja izkusnja znak……! :-)) Lep dan vsem!

Takoj ga naprej “prodaj” – po moznosti vecim ljudem – si res lazje zapomnis.

ja, že spet jaz….

Vedno imej pri sebi papir in pisalo. Ko slišiš vic, si zapiši ključne besede – ne več kot tri! Torej besede, ki so bistvenega pomena za vsebino vica. Če nimaš papirja in svinčnika, gre za silo tudi tako, da si te ključne besede poskušaš zapomnit.

Včasih je pa sploh tako, da ko slišiš nek vic, ti neka beseda zbudi asociacijo na nek drug vic in evo, že si na vrsti, da ga poveš! Izkoristi tudi to!

No pa še enega za trening.

Župnik pridiga pri nedeljski maši. O pokvarjenosti, nezvestobi, grehu….kako dandanes vsi samo na tisto mislijo, kako so se razpasle javne hiše….v tistem trenutku v ozadju cerkve zagleda mežnarja, ki se tolče po glavi. Sklene, da ga bo po maši vprašal, zakaj se je tolkel po glavi.
Res, po maši ga vpraša in mežnar odgovori:
“Ko si omenil javne hiše, sem se spomnil, kje sva midva marele pozabila!”

ključne besede: župnik-javna hiša-marela

Pozdravljena! Sem pa mislila, dasamo jaz pozabljam najboljše vice. Mi je kar malo laže pri srcu, le,da meni že roza na možgane trka.

Hehe, jaz imam povsem enake tezave.. Zdaj si jih sploh ne trudim vec zapomnit, saj ce bi si vse zapomnil, bi bil disk ze zdavnaj poln..Vseeno pa kaksen ostane, ce ga veckrat prodas naprej.. Strebanje, mar ne? Sicer pa vici tako krozijo okrog sveta in se vracajo v prenovljeni in posodobljeni obliki..Sem bil zares presenecen, ko nas je en American skusal spraviti v dobro voljo z vici o Bilu in Hilari & co., mi pa smo vsi ze skoraj enake poznal od Josipa in Jovanke in tovarisev..

In za dobro voljo en muzejski v jugo originalu:

Pisala djeca sastav u školi tema: 45 godina mraka pod Titom. Mali Perica završi za 5 minuta i krene napolje.
Učiteljica ga pita: “Kuda Perice?” “Ja sam završio,” kaže Perica. Učiteljica otvori teku, a Perica napisao: “Jebem
mu majku ko je upalio svjetlo!”