Pozdravljeni,
Tisti, ki ste dali to že čez, bi vas prosila za vaša mnenja.

Sem v situaciji, v kateri se vedno bolj nagibam k ločitvi. Največja zadeva, za katere še vztrajam so otroci. Zavedam se, da bo to za njih velik oz. se bojim, da celo prevelik stres.

Ali ste pred ločitvijo otroke kaj pripravljali na to oz. jim povedali, da se bo to zgodilo in kako so otroci to prenesli?

Otroci so stari od 5 do 10 let.

Karkoli boš naredila, ne omejuj stikov otrok z očetom. To je najslabše, kar lahko narediš.

Verjetno se ti bo to, tako kot večini mam v določenem trenutku zdelo smiselno. Samo sebe boš prepričala, da otroci nočejo z očetom na stik. Da jih oče ne vzgaja tako, kot ti misliš, da je prav. Da ga boš s tem pritisnila, da ti bo več plačal in podobno.

Na koncu se bo vse obrnilo proti tebi. Otroci se bodo zaradi tvojega odtujevanja na koncu obrnili proti tebi. Naredila jim boš nepopravljivo škodo, zaradi tebe bodo imeli kasneje težave z odnosi. Upam, da ti je dobrobit otrok pomembna, čeprav večini žensk ni. Na otroke gledajo le kot na svojo lastnino oziroma orodje.

https://zastarse.si/otroci/locitev-starsev-in-odtujevanje-otrok/
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=4410395&start=20

Tudi ni moj namen, da bi omejevala stike, se pa bojim, da bo ravno obratno, da se možu stikov ne bo dalo imeti oz. ne tako pogosto, kot bi ga otroci radi videli.

To je tudi ena od težav, ki jih imava. Celotna skrb za otroke je moja (od tega, da poskrbim, da se zjutraj zbudijo, uredijo in odpravijo ali jih odpeljem v vrtec/šolo; jih grem iskat in odpeljem na popoldanske aktivnosti, ki jih imajo, itd.., in nisem doma, ampak hodim normalno v službo, res pa je, da imava svoje podjetje); na prste ene roke lahko preštejem, kolikokrat je bil na kakšnih njihovih nastopih, ki so jih imeli v vrtcu in šoli, pa še takrat ko gre, je vedno nekaj “narobe” (primer, ko je bila najmlajša stara 2 leti, so imeli nastop; ker ji je bilo verjetno nerodno pred vsemi starši, ki so bili tam, ni želela sodelovati – to je bila zadnja prireditev/nastop na kateri je bil, pa so jih od takrat imeli še kar nekaj,) da se namršči in jim reče, da s tem ne bo več zgubljal časa in jih ne bo več hodil gledati.

Očetov, ki nikoli ne hodijo gledat svojih otrok je zelo malo.

Preveri svoj stik z realnostjo. Zapisuj si, kdaj je bil in kdaj ni bil.
Če ti odnaša rit v službi, da greš ti lahko na vse pasje procesije se tudi ne bi hvalila na tvojem mestu.

Če je spanje do 12h-13h in ponočevanje (tudi do 5h zjutraj) v casinojih odnašanje riti…tudi prav… sicer pravi, da ni v minusu, kar je težko verjeti, ampak se ne mislim prepirati, in tudi nima nobene veze z otroci tukaj.

Mene zanimajo izkušnje, kako otroke na to pripraviti oz. jim to kar se da olajšati, če že pride do tega. Ker po prebiranju forumov, in branju o težavah in stiskah otrok, si mislim, da jih raje prikrajšam za to in počakam, da odrastejo, ko bodo to lažje prenesli.

Omemba skupnega podjetja je bilo mišljeno z vidika, da si pač lahko privoščim odpeljati otroke in jih pravočasno pobrati, ker me v službi noben ne priganja na uro.

Imam lastno podjetje. Spanje do 12-13h in ponočevanje tudi do 5 ih zjutraj ne gresta skupaj z lastnim podjetjem. Včasih je pa treba it na večerjo, na katero si ne želiš, s partnerji, vlagatelji ali kupci.
Mogoče lažeš ali pretiravaš? Vprašaj se predvsem za lastno dobro.

Na kratko otroci ponavadi trpijo. Največ zaradi odtujevanja otrok očetom in črnenja očetov.
Če zveza ni ok je najbolje iti čimprej narazen. Ampak pošteno!
Brez uporabe otrok kot orožja proti njemu.

Ni panoga, pri kateri bi bilo potrebno hoditi na večerje, tako da…
Še enkrat, to nima nobene veze z mojim vprašanjem in težavami.

Gre se za to, da imam vrh glave nekega nerganja, slabe volje za brezvezne zadeve, neprimernih komentarjev in tega da je celotna starševska odgovornost na meni.
In ko se kdaj zjutraj razjezim na katerega od otrok, ker ne posluša, oz. se ne oblači, ampak se igra, ali skriva (ker je to pač bolj zabavno), vstane in začne “pi***ti”, da niti en jutr ne more imeti miru, ampak more vedno poslušat neko dretje in kričanje. Pa ni vsako jutro tako, so pa dnevi, ko se kateremu od otrok nič ne da, pa še kakšna luna je takrat in smo tam.

Poskusi vzgajati brez dvigovanja glasu. Prava avtoriteta prihaja iz ljubezni, kompetence in moralnosti. Bodi sprememba, ki jo želiš v svetu. Bodi močna.

Moj sin ni bil pripravljen nato…se je prehitro vse skupaj odvijalo…na zacetku bo otrokom tesko cez cas bo pa ze boljse…nikar jim ne omejuj stikov otrok z ocetom….kolk stikov pa bo hotel oce imet z otroki to pa samo on ve…jaz jih imam cimvec kolko se le da….lp

Tega me je tudi strah, da bo za otroke prevelik šok.

Je pa tako ali tako že sedaj, kot bi živeli ločeno. Ga doma skoraj ni več. Tudi dopustovali bomo vsak zase. Mož se je dogovoril s prijateljem in gresta v Egipt.
Me pa smo se odločile da gremo kampirat.

Tisti, ki imate izkušnje, je bolje da se izseli ko otrok ni doma, ali takrat ko so?

otrok lepo mirno povesta, da gresta narazen, brez drame. Seveda je za otroke najprej hudo, potem pa bodo hitro ugotovili, da je tako še bolje. Nima smisla, da gledajo, kako foter poka kufre. Pa tudi ti glavi ne delaj prehude drame iz tega.