Kako pa kaj rekreacija?
Vesna 100…tale tema ni samo za tiste, ki so bile na operacije..vidiš da večina teh punc je že shujšala z telovadbo, druge se pa borimo da bomo tudi shujšale z telovadbo…je pa težko, je vsakodnevna borba…a kaj čmo…trudimo se po najboljših močeh…
Tudi jaz sem odprla kolesarsko sezono oz. sem še vedno v smučarski, a danes nisem šla smučat, ker je običajno 8.februarja neznosna gneča na vseh smučiščih. Pa sem se dala na kolo, prekolesarila 25 km, dva manjša klančka in…razočarana, ker sem bila prepričana, da sem v dosti boljši kondiciji. Sploh ker sem vse vikende na smučeh.
Kakorkoli -mojih 5 kolesrskih minut še pride:)))
Zadala sem si nov cilj: udeležiti se enega izmed organiziranih tekov, verjetno Maraton treh src v Radencih, kjer bom odtekla 10 km. Prvič v življenju se bom torej udeležila kakšne take prireditve…
Odločitev je padla, danes sem se “testirala” (beri: odtekla 10 km malo hitreje, kot sicer tečem) in dosegla čas 56 min. Na njihovi spletni strani sem našla program treninga za ciljni čas 55 min. Škoda, da ni programa za kakšnih 5 min hitreje 😉
No, vseeno se bom programa skušala držati teh 8 tednov, kolikor je še do teka, pa da vidimo, kam pridem 😉 Trening je napisan za 3 do 4x na teden, vmesne dni bom delala vaje za moč, kot do sedaj (verjetno mi ne bo škodilo?), en dan pa bo počitek. Tiste dni, ko je predviden sproščen tek, brez naprezanja, pa tek morda zamenjam za kolo.
Mož se mi samo čudi :)))
Hvala dekleta!
Današnji trenig sem odtekla zgodaj zjutraj – čez vikend je fino, ko si lahko to privoščim. Včasih nisem bila jutranji človek, sedaj pa vedno bolj sem. Me pa zato zvečer hitro zmanjka. EMŠO očitno 😉 Jutra ljubim, ker je vse tako mirno in slišim na poti le ptičje petje ter reko ob kateri tečem…
Čas me sedaj ne skrbi – četudi v teh osmih tednih ne bi napredovala, vem, da ne bom zadnja – sem preverila rezultate preteklih let 😉 Čeprav nekdo pač mora biti zadnji, verjetno ni dober občutek, če veš, da samo tebe še čakajo 🙂
tale tema ima res tak motivacijski ton 🙂
sem mal razmišljala o svoji rekreaciji in ugotovila, da se rezultati miganja malo vendarle poznajo. Sem se zadnjič spravila mal teč in bila sama nad sabo navdušena, ker sem kar nekaj pretekla… No, z Eno_paccc se res (še) ne primerjam, sem daaaaaaaaaaleč za njo, pravzaprav začetnica. Ampak, nekje pa vendarle tli ena tiha želja v meni, da bi vsaj enkrat v življenju doživela, kako je, če res lahko tečeš…ne da se moraš po parih metrih že ves upehan ustavit. Drugi večji izziv pa mi je kolesarjenje v klanec – tega me je sicer pošteno strah, vendar sem si včeraj ogledala en klanec, ki bi ga pa letos vseeno rada osvojila.
Torej, cilji so, volja tud,
jaz pa sem včeraj premagala rožnik v rahlem tempu 🙂
navzgor sem sopihala kot stara lokomotiva, dol je šlo pa že lažje 🙂
no, dva klančka ta huda sem predihala s hojo 🙂
če pomislim, da sem imela še eno leto nazaj 30 kg več kot danes, sem več kot ponosna nase … in čisto nič se ne obremenjujem, če so me vsi po vrsti prehitevali 🙂
6 km – mal gor, mal dol, mal po ravnem … kar medaljo si bom kupila za spodbudo 🙂
@nasmejana, verjemi … ko človek začne s tekom, si še predstavljati ne more, koliko lahko napreduje … ti si kar postavi realen cilj in delaj na tem … boš videla, kar naenkrat boš zmožna preteči neko razdaljo, za katero si mislila, da jo še prehodiš komaj 🙂
le pogumno 🙂
nasmejana 🙂 , tudi mene tale tema motivira, zato jo vsake toliko malo potisnem v ospredje, da ne bo zamrla 😉
vesna100-, glede napredka je točno tako, kot si napisala. Sama sem pred dvema letoma še “jamrala” vedno, ko je bilo treba iti peš, pa četudi male razdalje. Takoj sem bila ožuljena, vse me je bolelo, že pri hoji sem sopihala… A to je bilo pri +120 kg… Ko sem začenjala spremljati ta forum in sem se prvič “upala” oglasiti v tej temi, sem po moje zapisala, da sem bila 15 min na Orbitreku in to smatrala za dosežek. In je takrat zame tudi bil! Čudila sem se Lenčki, pa Legici pa kolesarki in ostalim, ki so zmogle migati 1 uro. Nisem verjela, da bom tudi sama kdaj na tem. Pri celotnem procesu hujšanja ima rekreacija zame velik pomen.
Danes: vaje za moč, doma. Jutri pa spet tek 😉
Zdravoo, veliko koristnih nasvetov za zdrav način življenja najdete tudi na fb strani!
Ugotovila sem, da lahko kar nekaj pretečem, če tečem dovolj počasi. Se pa sama sebi zdim smešna, s takim izi tempom in mi je kar mal nerodno srečevat znance, ki se rekreirajo na istem terenu… če pospešim tempo, “me pobere”…
Sem pa ugotovila, da če bom na to študirala, kaj si drugi mislijo o moji rekreaciji, bolje, da ostanem doma… vsi se pač nismo rodili s tekaškimi copati na nogah 🙂
Se strinjam, začeti je treba s svojim tempom. Pa četudi samo s hojo, glavno je, da se miga. Nato pa hitra hoja in če/ko gre, še tek….
Jaz zdaj sicer že malo eksperimentiram 😉
oz. poiskušam teči z različnim tempom in tudi različne razdalje. Malo prebiram še druge forume in članke ter je bojda dobro razbiti rutino, ker se sicer telo navadi na vedno isti trening. Zato mi je tudi všeč zgornji program, kjer se izmenjujejo daljši teki s počasnejšim tempom ter krajši teki, kjer se tempo spreminja. Bomo videli, kam me bo pripeljalo 😉
Danes: vaje za moč, nato pa še slabi dve uri ura dela na vrtu 😉 Vse šteje!
Sicer sem imela v planu ta vikend končno sesti na kolo, vendar, ker tamali še ne kolesari “za na cesto”, tavečja dva pa trenutno nimata koles, smo se v soboto dopoldan posvetili delovni akciji in spucali okolico hiše, popoldan pa šli na lov za kolesa po štecunah. To je bila potem sobotna rekreacija. In ker nam še vedno manjka en bicikl za družinski izlet (pa še bi morali tamalega pustit doma…), smo se v nedeljo podali na čudovit pohod na Slivnico (s Cerknice) in imeli po drugih pohodnikih sodeč kar dober tempo – prehiteval nas ni nihče 🙂