Zdravo Obupana,
v Mariboru bo vodila skupino Milena Jelen. Njen mejl je: [email protected] ali [email protected] . Telefon: 041 466 563.
Bodi močna!
..

Mogoče pa lahko prodaš hišo, kupiš drugo (ali stanovanje) in te nihče ne more prisiliti, da ga vzameš na novi naslov.
Vem, absurd. Tako kot še marsikaj v tej državi.
A premisli. Tvoj mir, tvoje zdravje, tvoje življenje je NAJBOLJ dragoceno. Več kot hiša.
Vem, ker sem sama ostala brez premoženja. A sem srečna, ker lahko živim v miru. Vsak dan posebej sem hvaležna zanj! Ogromno novih možnosti se mi je odprlo. Želim jih tudi tebi! Srečno!

Hiša bo tako šla v prodajo, a za majhno ceno, ki bo komaj pokrila hipotekarni kredit, ker je v tem trenutku tak pač nepremičninski trg. NIČ ne bo ostalo, vsi bomo na cesti, brez rednih prihodkov …veste, res sem že vse poskusila, na csd so mi pomagali iskat variante, v skupini za pomoč, na NVO. Bivši sploh ne vidi in ne razume kaj dela vsem nam. Sama se rolam vse dneve v tem strahu kaj, kako in nimam nikjer odriva za pot navzgor…še kar padam….nimam avta, si ga sposojam od hčere, doma sem na vasi, kamor ni avtobusnih zvez … nič mi ne gre od roke …kar naredim je narobe ali nima pravih rezultatov. Pri meni je toliko stvari, da ne vem sploh kje začeti …ja, če bi imela službo bi pa lahko kaj naredila …a žal sem po dolgi bolezni ostala nekje daleč proč od trga dela, brez znanstev …čez 50, da se mi včasih enostavno zdi da nima v tem življenju nič več smisla. Saj se res sliši, da samo jamram, a sem res naredila že toliko, da mi vse te institucije to priznavajo. Sedaj si ne morem privoščiti nobenega najmanjšega izdatka, saj položnice moram plačati, za kurjavo praktično ni, ta mesec tudi za kredit ne bo … in to me ubija …enkrat sem to že dala skozi – izvršitelje in to … enostavno se ne zmorem pomiriti, da bi lahko trezno premišljala …ne gre več …

Obupana razumem tvojo stisko in prepričana sem, da ti ni lahko. Vendar s tem, da se osredotočaš na to, česar vse ne moreš izgubljaš še tisto, kar bi morda lahko. Tudi sama sem bila nekaj let v “prvih bojnih vrstah” ko sem tisočkrat pomislila, a še tole? pa kdaj hudiča se bo to končalo? ne zmorem več in pika…!……bila brez denarja, brez staovanja,se selila, doživela nesreče………..vendar me je ven potegnila trma in to, da sem si sicer dala tistih nekaj minut ali ur, da sem si dopustila, da sem nesrečna , potem pa sem vso energijo usmerila zgolj v to, kako ven iz tiste situacije. Nisem si dopustila, da bi še tisto malo energije, ki sem jo imela izgubljala v tem, kaj vse je narobe, temveč sem jo trmasto usmerjala v to, kaj še lahko. Poskušala sem tisočkrat, mnogokrat padala nazaj, vse dokler nisem po milimetrih izplezala ven.

Četudi se ti sedaj vse zdi črno, se tudi v tvoji situaciji da kaj narediti . Vprašaj sosede, če rabijo pomoč, razmisli o tem, kaj lahko doma narediš ( gojiš zelenjavo, šivaš….) sprašuj kogarkoli srečaš, poglej v oglase, služb je sicer bolj malo, dela pa kar nekaj, četudi ne za velik denar, ampak vseeno, če najdeš delo se lahko tja s kom voziš ( vsaj del poti)….itd….ne vem kaj znaš in kje živiš, tako da ti ne morem povedati kaj konkretno ( to lahko najdeš le sama) vendar do sedaj še nisem videla ( vsaj v sloveniji ne) niti ene situacije, ki ne bi bila rešljiva. Morda s precejšno težavo, vendar je že to dovolj, da rešitve obstajajo.

Ogromno je tudi starejših ljudi, še posebej na kmetijah, ki si želijo, da bi nekdo skrbel za njih in zato nudijo stanovanje. med njimi je tudi nekaj prav super ljudi, ki so ravno tako v stiski in bi bili takšne rešitve tudi oni srečni. Pojdi do društva in vprašaj…..itd.

Če ti nekdo reče, da ne ve, te ne potrebuje, da ni možnosti, ne zgubljaj energije s tem, da takoj sedeš in rečeš saj sem vedela !! vprašaj še enega in nato še enega in nato še enega……moje izkšunje so takšne ( poznam tudi mnogo ljudi, ki so bili še v bolj brezupni situaciji kot si ti) da če brcaš in brcaš, če si trmast in vztrajen, če ne dovoliš sam sebi da te posamezni porazi do konca potreje, se začnejo stvari počasi odvijati v pozitivno smer. In tako kot gre ponavadi negativno z roko v roki z negativnim in se samo še množi, to velja tudi s pozitivnim. Na eni točki se preobrne naokoli. Takšne so vsaj moje izkšunje.

Torej, začni svojo energijo usmerjati v tisto kar lahko in ne toliko v tisto, česar ne moreš.

Svetujem pa tudi, da se obrneš do kakšnega psihologa ali psihiatra ( to lahko dobiš na napotnico) saj lahko dolgotrajno življneje v stistki vodi do depresije in če še ta dolgo traja potem potrebuješ pomoč tudi z zdravili, da lahko na življenje spet gledaš z malo bolj optimistične strani.

GittaAna

Pozdravljeni,
nova sem na forumu. Ker imam podobno težavo kot Obupana, se bom priključila temi. Z otroci sem zaradi MOM moža in njegovega nasilja zbežala z otroci v varno hišo. In to v varno hišo Društva za nenasilno komunikacijo in iz izkušenj povem, da nimajo izkušenj z takšnimi ljudmi, MOM, ali je to mogoče le moja svetovalka takšna. Počutim se kot da sem edina na tem svetu. Nobena institucija kakor, da noče razumeti kaj svojci teh ljudi doživljajo. Svet naj bi se vrtel okrog otrok, katerimi bi mogle razno razne institucije stati ob strani, pa te iste institucije so se ujele v njegovo past. Moj nasvet je, čeprav še ne vem če je prav in če bo vžgalo, da ustrajaš pri svojem pa bo nekje naredil napako in se pokazal v pravi luči. Na to vsaj jaz upam.
Kolikor vem če ima prepoved približevanja, mora ven iz vaše skupne hiše. Odvisno je od vrste nasilja katerega je počel, koliko časa bo imel prepoved približevanja.
Večkrat sem že rekla, da če bi me dobro namlatil, bi lahko več dosegla in imele skupaj s hčerkami mir pred njim s pomočjo prepovedi približevanja. Kaj se nanaša na psihično maltretiranje je obup pri dokazovanju in pridobivanju zaščite s strani sodišča, policije…

metuljčica

Obupana, pozdravljena!

Prilagam link o delu Društva za nenasilno komunikacijo, seveda za primer, če se na to institucijo še niste obrnila. Povratne informacije oseb, ki so se poslužile njihove pomoči, so vzpodbudne. Storitev ne zaračunavajo. Lp Odmev

http://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/poti-iz-nasilja.html%5B/quote%5D

Js sm klicala na to stevilko v kp pa mi je zenska delovala kot da no motim, nic mi ni pomagala samo me je preusmerila na drugo stevilko. Nad temi SOS stevilkami sem razocarana.
Prvic sem pomislila na pomoc na tak nacin in sem prekinila pogovor, ker se mi je zdelo, da se ni oglasil nekdo usposobljen za tako delo.
Js sem sla stran od takega partnerja, vendar sem v fazi ko me zasleduje, hodi v sluzbo, izsiljuje, da mi jo bo vzel kar ne bi bilo prvic. Urejam prepoved priblizevanja. Koncala sva sedem mesecev nazaj in imam posttravmatski stres. Vsak dan dobesedno se z udim zjutraj in podozivljam travme in dogodke.
Za psihoterapevta nimam denarja. Pri enem sem bila pa nisem bila kaj dosti boljse.
Poskusam se zdravit tako, da sem cim vec na sprehodih in poskusam cenit vsak miren dan, ki ga prezivim. In biti vesela, da ga nimam vec v zivljenju. Po 3 napornih letih jokanja skoraj vsak dan. In upam, da to krizno obdobje kdaj mine.

darcy bo …zanima me, ali ti je uspelo urediti prepoved približevanja – kje in kako, če lahko daš kako info. Napisala si, da imaš posttravmatski stres? To ti je postavil diagnozo osebni zdravnik ali si morala do psihiatra? Imaš kakšna zdravila?
Se opravičujem ker toliko sprašujem, vendar sem v podobni situaciji, pa ne vem kam naj se obrnem. Tudi bivši ima MOM in mi ne da miru.

Zdravo, ja ta tema se vedno aktivna?

Tudi jaz se spopadam s podobnimi težavami.

Kako si pomagate drage ženske?

Kot  da napredek kar beži pred menoj.