Imam sodelavca (nova služba, komaj 2 meseca se poznamo), s katerim sva se na začetku samo spogledovala, drugi so naju zbadali, ker so opazili in nekako je prišlo do tega, da sva šla po službi tudi skupaj na pijačo. bilo je vredu, sva se veliko pogovarjala. Vendar me proti pričakovanju ni vprašal za tel.št. Ok, sem mislila, whatever…. Potem pa mi sodelavka pove, da jo je prosil, da mi ona da njegovo cifro in da čaka, če se bom javila. Ok, jaz napišem sms, on nazaj…. si dopisujeva kup sms-ov… Pa drugi dan spet in še tretji dan… Potem sem pa počakala, če se bo sam spomnil, da mi pošlje kaj, pa res pošlje sms, se spet nekaj zabavava z en kup sms-ov…. Skratka, kaj hočem povedati, ne vem, pri čem sva in kaj bi on sploh rad? Nekaj namiguje, ampak nič konkretno…
Aja, sva pa oba samska seveda.

Problem pa je v tem, da ga je ta sodelavka enkrat malo povprašala, kaj namerava, pa je nekaj jamral, da mu ni všeč, da se sodelavci zafrkavajo, pa da se mu zdi malo čudno, da bi imel sodelavko za punco. In glede na to, da je to študentsko delo, da midva skupaj delava kvečjemu dvakrat na teden, je po moje to en tak brezvezen izgovor.

Vendar – če mu ni do mene, zakaj potem št. in sms-i, pa lepo pogledi in mežikanje?? Moški, vam je kaj jasno, zakaj bi se tip tako obnašal?

Stara pa sva oba 23.

Mogoče bi rad sexal s tabo? :))

Po mojem se le zeza. Če bi kaj več hotel, bi dal pobudo. Tako si le krajša čas. Raje ne pričakuje preveč.

Tip še sam ne ve, kaj bi rad, ne kaj bi s sabo, še manj pa, kaj bi s tabo.

Ja, če bi bilo samo to, bi me menda malo bolj konkretno zapecal, al ne?

A je sploh možno, da je tip tako nesiguren in sramežljiv, da omahuje in čaka, da bom jaz prva kaj nardila…? Jaz temu ne verjamem.

Kako pravzaprav spoznaš, če te nekdo (kdorkoli) hoče le za avanturo/seks ali obstaja možnost, da je resen??? Te razlike res ne znam prepoznati. Očitno sem sama preveč poštena, da bi kr vsepovprek sumila, da me imajo za norca.

Pomaranča,
po dveh mesecih poznanstva enostavno NE MOREŠ vedeti, on pa tudi ne. Človeka moraš spoznati, da lahko razviješ prava čustva in to z obeh strani. Tudi on verjetno ne ve še kaj bi s tem.
Ne vem za ostale, ampak jaz ti odsvetujem kak frontalen napad. In jemlji vse bolj lahkotno. Če želiš poglobiti odnos in ne imeti le vanture, potem teži k pogovorom, skupnemu preživljanju časa, kar pa sms-i niso. Saj so čisto ok, ampak le kot dodatek.

Kako prepoznati razliko? Hm, meni se zdi najboljša pot veliko neseksualnega druženja, pogovorov o sebi, čemur sledijo še pogovori o vama kot paru in – morda za marsikoga staromodno, tudi še potem ko sta par, malo odložiti spolnost, da odnos postane bolj trden. Verjemi, čez to sito se bo že kar dobro presejalo.

Po moje ni zares zagret, sicer bi prešel v napad.

Živjo!

Se pridružujem Corrininem mnenju.

Srečno!