Je to stalna praksa v domovih za ostarele?
Tisti, ki imate sorodnike v kakšnem domu za ostarele, je to normalno, da jih filajo z raznimi tabletami za živce in različnimi antipsihotiki, čeprav je človek čisto zdrav?
In kakšna je običajna praksa? Mora pred uvedbo novega zdravila pacienta pregledati zdravnik ali je dovolj poročilo medicinske sestre?
Sumimo še na druge nepravilnosti, npr. za določena zdravila (preverjeno na internetu) lahko recept napiše samo psihiater, ki pa pri pacientu sploh ni bil in je očitno recept napisala kar splošna zdravnica na lastno pest, po poročilu med. sestre.
Imate kakšne izkušnje? Ta teden imamo soočenje z zdravnico in direktorico, tako da bomo videli, kako se bodo zadeve odvijale.
Hvala za mnenja.
Mi imamo v domu teto in jemlje samo ena zdravila za srce, je pa kljub dobrim 90 popolnoma prisebna, tako da bi povedala, če bi jo filali še s čim.
Drugače je pa filanje s pomirjevali v domovih za ostarele nekakšna javna tajna … veliko laže je naredit to, kot uredit dom tako, da bi se ljudje bolje počutili. Tam, kjer so dovolili živali oz. vsaj njihove obiske, imajo menda bistveno manjšo porabo zdravil. Če greš poguglat, bi morala najti tudi članke v slovenščini o tem.
Ne, ne zdi se mi prav in pravilno razmišljaš.
Mi je znano, dedek je bil v domu v Poljčanah, v nedeljo ob 2h, 3h je bil že v pižami, nafilan z apaurinom im dremal ali spal. Posteljo so mu zaprle z ograjico in kafetkale. Res je bil na vozičku, ampak ali je res tak problem človeka oblečt in ga peljati na sonce, na zrak??? Pokvarjenci! Tisti, ki so bili pokretni, so uživali zunaj in na sploh . . . nepokretni revčki pa so vegetirali v posteljah!!!! Uf, pa še veliko je takih stvari, vendar ne bom zdaj drezala v osje gnezdo!
Meni so mojo babi (kljub prepovedim in prošnjam) z antipsihotiki spravili z nog. Pa je tablete predpisal psihiater, glede na raporte sester. Imela je pa nevrološke in ne psihiatrične motnje! Ko so mi zagotavljali, da teh tablet ne dobiva, sem jih najdeval v njeni terapiji.
Kriminal se dogaja v nekaterih domovih, tako da zelo pazi! Oziroma, če boš videla, da je slabše gibljiva in omotična, ji raje poiščite drug dom.
Kjer je to ustaljena praksa, ker imajo malo zaposlenih in so ti ves čas na preiskusni dobi-ne bodo odnehali!
Tudi negovalci se tako hitro menjajo, da ne morejo reči ničesar, ker ne opazijo razlik in hitrega propadanja oskrbovancev.
Ah, veš da to delajo kar tako, še kaj hujšega, samo da so jih frej! Ubogi ljudje, ki nimajo nikogar, ki bi se potegnil za njih!
Ko je kolegica delala v domu, so starejšim dajali tablete za spanje, ker niso imele mira (je rekla), po drugi strani pa je ni motilo, ko so tja hodili njeni kolegi policaji in ostali in so se krohotali do sredi noči, da se jih je slišalo po celem domu. Pa tudi podnevi so kafetkali in Bog ne daj, da je kdo pritisnil na gumb za pomoč, je bilo treba prej 3 x zaviti z očmi. Sestre tako sploh ne delajo veliko (izjeme so, samo so bolj redke): da bi katera prišla k kakšnemu, da bi se pogovorila, mu delala družbo, vprašala, če kaj rabi, če ga preobleče …kar sanjaj!
Kar daj jim vetra! Takšnega, da se bo kadilo. Pa kakšno institucijo obvesti o stanju, se vsaj za nekaj časa poboljšajo.
V naši soseski je neka gospa, ki je sicer bivala v domu v LJ. jedla menda kar 19 vrst tablet dnevno in potem je en dan kar lepo zaspala za vedno. Njen organizem ni več prenesel kemije 19 zdravil in je klonil (kakšne resne bolezni ni imela – starostne težave pač, popuščanje srca…). Tako je to, ko si na milost in nemilost prepuščen državnim institucijam, sicer pa: vse to smo mi.
Očitno se to torej res dogaja precej pogosto. :((
Moja babica razen občasno s spanjem, težav nima. Sploh pa ne takih, da bi morala dobivati zdravila, ki so ji jih zadnje čase dajali (apaurin, helex in še en antipsihotik, ki se drugače uporablja za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje). Zdravnika že nekaj tednov ni bilo k njej (ji verjamem), zdravil pa vedno več.
Zdaj mi je tudi jasno, zakaj je babica stalno tarnala, da se nihče od sostanovalcev noče z njo pogovarjat. Ker se vsi zadrogirani. :((
Res človek ne more verjet. Očitno je potem, ko si enkrat 85+ vseeno, če kar crkneš. In da tako razmišljajo ljudje, ki so plačani za to, da bi skrbeli zate. Gre pa za dom višjega cenovnega razreda, tako da niti pomisliti ne upam, kaj vse počnejo z ljudmi v “navadnih” domovih. Banda.
No, jest bom pa tkole povedala. Vse se razburjate in udrihate po domovih, zakaj pa potem svojih sorodnikov ne oskrbujete same doma? Najlažje se jih je znebit in jih oddat v dom, potem pa udrihat po vsem, kar vam tam ne paše.
Da pa en bo pomote, sem tudi sama zgrožena nad nevestnim delom v nekaterih domovih (se precej sliši). In ne, sama nimam nikogar v domu, starše “negujem” doma.
Blagor tebi, ki lahko sama neguješ svoje. Nekateri pa hodijo v službo, pridejo domov po 17h in kako naj bo ostareli nemočen človek sam doma ves dan, brez nege, hrane, itd.
Drugo je, če skrbiš za še pokretne starše. Je pa res, da ni lepo biti star, nihče ne želi imeti opravka s tabo. V domovih je katastrofa, tudi če plačaš 1.400 €, ker vedo, da si nemočni ne morejo nič pomagati, če pa kaj povedo, jim pa nihče ne verjame, ker mislijo, da so senilni in dementni.
No, tudi jaz sem hodila v službo, ne bi s tem srat, kako hodite v službo in ne morete imeti ostarelega svojca doma. Saj ga ne bi imeli niti ko bi še bil pokreten, anede? Sem hodila v službo in v tem času je za očeta skrbel gospa, ki sem ji plačala. Če ne bi imela denarja za to, je možnost pomoči z javnih del, ampak če starostnika sprejmeš na svoj dom in zanj skrbiš, pač dobiš njegovo penzijo ali pa oddajaš njegovo stanovanje ali ga prodaš in iz tega denarja financiraš pomoč ali kaj drugega. Vedno se najde izhod. Najbolj enostavno je reči, kako ne moreš skbeti za starša, ker pač hodiš v službo. In????Bolj ali manj vsi hodimo v službo, ampak ne butnemo vsi ostarelih staršev v dom, ko nam niso več v pomoč pač pa samo v napoto. daj ne seri in vsaj po pravici povej, da se ti ne ljubi, ker gre za napor, ki ga ne misliš vložit v nego starca. Saj te nihče zaradi tega ne obsoja, samo povej po pravici, da se ti ne ljubi poleg vsega še za starega človeka skrbet, pa čeprav gre za tvojo mamo ali očeta. Ne se ven vleč s floskulami!
Ne vprašaj me, kako so mi šli lasje pokonci. ko sem poslušala zgodbo o zdravnici, ki je svojega očeta, takoj, ko se je znašel v bolnici, da bi se pripravil za operacijo, vsak dan obiskovala in oče, čeprav prej zelo čil, je naenkrat bil cele dneve zadet in dremav.
In ta ista zdravnica ga je potem še filala s kavo iz avtomata!!!! in s sladkarijami, čeprav je imel strogo dieto. In ker je zdravnica, ji nihče ni smel nič reči. Ko so ji rekli, da gospod ne sme kave, se je pobahala, da je zdravnica in da ona že ve??????
No, tudi jaz sem hodila v službo, ne bi s tem srat, kako hodite v službo in ne morete imeti ostarelega svojca doma. Saj ga ne bi imeli niti ko bi še bil pokreten, anede? Sem hodila v službo in v tem času je za očeta skrbel gospa, ki sem ji plačala. Če ne bi imela denarja za to, je možnost pomoči z javnih del, ampak če starostnika sprejmeš na svoj dom in zanj skrbiš, pač dobiš njegovo penzijo ali pa oddajaš njegovo stanovanje ali ga prodaš in iz tega denarja financiraš pomoč ali kaj drugega. Vedno se najde izhod. Najbolj enostavno je reči, kako ne moreš skbeti za starša, ker pač hodiš v službo. In????Bolj ali manj vsi hodimo v službo, ampak ne butnemo vsi ostarelih staršev v dom, ko nam niso več v pomoč pač pa samo v napoto. daj ne seri in vsaj po pravici povej, da se ti ne ljubi, ker gre za napor, ki ga ne misliš vložit v nego starca. Saj te nihče zaradi tega ne obsoja, samo povej po pravici, da se ti ne ljubi poleg vsega še za starega človeka skrbet, pa čeprav gre za tvojo mamo ali očeta. Ne se ven vleč s floskulami![/quote]
A mogoče hočeš rečt, da so potem zlorabe z zdravili pa v redu? Filajo verjetno tudi tiste, ki pa res nimajo nobenega sorodnika več, ki bi lahko zanje skrbel, verjetno ne delajo razlik med tistimi, ki še imajo svojce in onimi drugimi. Skratka, če bi starostniki ostali doma, s tem težave ne bi rešili, nekateri bi vseeno še vedno bili neprostovoljno na drogi (če malce pretiravam).
Ne vem, v katerih domovih imate vi svojce, da tako z njimi počnejo. Krajši čas sem delala v domu upokojencev in videla, da se vsi trudijo, da bi bili vsi čimbolj samostojni. Le zakaj bi jim dajali pomirjevala brez veze? Za negovalke in zdravstvene tehnike je delo dosti lažje, če starostnik sam pride v jedilnico k obroku, če se sam umije, sam porihta,… ne pa da cel dan leži v postelji in buli v prazno, da ga morejo oni umivat, hranit,..
Pa mimogrede, v dom upokojencev prihaja tudi psihiater, že zaradi stanovalcev na oddelku za dementne. Pa še tistih po mojem ne filajo kar vsevprek s pomirjevali, glede na to, da so nekateri kar živahni.
Vsak dom starejših ima strokovno službo, kamor se svojci lahko ubrnejo z vprašanji. Lahko greste s svojcem h zdravniku in vprašate, kaka zdravila svojec dobiva in zakaj. Brez veze na MONu spraševat za mnenja, če še diagnoze svojca ne poznate.
No, tudi jaz sem hodila v službo, ne bi s tem srat, kako hodite v službo in ne morete imeti ostarelega svojca doma. Saj ga ne bi imeli niti ko bi še bil pokreten, anede? Sem hodila v službo in v tem času je za očeta skrbel gospa, ki sem ji plačala. Če ne bi imela denarja za to, je možnost pomoči z javnih del, ampak če starostnika sprejmeš na svoj dom in zanj skrbiš, pač dobiš njegovo penzijo ali pa oddajaš njegovo stanovanje ali ga prodaš in iz tega denarja financiraš pomoč ali kaj drugega. Vedno se najde izhod. Najbolj enostavno je reči, kako ne moreš skbeti za starša, ker pač hodiš v službo. In????Bolj ali manj vsi hodimo v službo, ampak ne butnemo vsi ostarelih staršev v dom, ko nam niso več v pomoč pač pa samo v napoto. daj ne seri in vsaj po pravici povej, da se ti ne ljubi, ker gre za napor, ki ga ne misliš vložit v nego starca. Saj te nihče zaradi tega ne obsoja, samo povej po pravici, da se ti ne ljubi poleg vsega še za starega človeka skrbet, pa čeprav gre za tvojo mamo ali očeta. Ne se ven vleč s floskulami![/quote]
A mogoče hočeš rečt, da so potem zlorabe z zdravili pa v redu? Filajo verjetno tudi tiste, ki pa res nimajo nobenega sorodnika več, ki bi lahko zanje skrbel, verjetno ne delajo razlik med tistimi, ki še imajo svojce in onimi drugimi. Skratka, če bi starostniki ostali doma, s tem težave ne bi rešili, nekateri bi vseeno še vedno bili neprostovoljno na drogi (če malce pretiravam).[/quote]
Mislim, da sem jasno citirala, na kaj in komu odgovarjam. O zlorabah z zdravili ne govorim, ker zadeve ne poznam tako dobro. Moje osebno mnenje glede tega pa je, da mora zdravnik predpisati določeno zdravilo in ga ne morejo starostniku kar dajati medicinske sestre, “da bi imeli mir pred njim”. Vsak, ki zdravila dobiva, jih po vsej verjetnosti dobiva predpisana od zdravnika. Ali pa misliš, da jih dajejo kar prosto po Prešernu?
Sorry, delo medicinskih sester je, da primerno, beri človeško skrbijo za ostarele ljudi. To je njihova profesionalna dolžnost! Zaradi ljudi, ki so v teh domovih imajo službo!
Ali pa dajmo za primerjavo: dajmo učiteljem možnost, da delajo tako z vašimi otroci: naj imajo na zalogi apaurine, helexe, pa če ker ne bo priden, pa jim ga bomo dali. Pa še eno sobo bomo imeli, kjer bodo lahko spali v postleji ta čas. Pa cel čas bo izoliran, pa nihče se ne bo pogovarjal z njim. A v šoli, pa ne sme biti tako?! A dejte, dejte …
Sramota, da se bolj ne skrbi za ostarele ljudi in večina lenih, nemarnih, vzvišenih sester ima samo to srečo, da je kadra še vedno malo!
A mogoče hočeš rečt, da so potem zlorabe z zdravili pa v redu? Filajo verjetno tudi tiste, ki pa res nimajo nobenega sorodnika več, ki bi lahko zanje skrbel, verjetno ne delajo razlik med tistimi, ki še imajo svojce in onimi drugimi. Skratka, če bi starostniki ostali doma, s tem težave ne bi rešili, nekateri bi vseeno še vedno bili neprostovoljno na drogi (če malce pretiravam).[/quote]
Mislim, da sem jasno citirala, na kaj in komu odgovarjam. O zlorabah z zdravili ne govorim, ker zadeve ne poznam tako dobro. Moje osebno mnenje glede tega pa je, da mora zdravnik predpisati določeno zdravilo in ga ne morejo starostniku kar dajati medicinske sestre, “da bi imeli mir pred njim”. Vsak, ki zdravila dobiva, jih po vsej verjetnosti dobiva predpisana od zdravnika. Ali pa misliš, da jih dajejo kar prosto po Prešernu?[/quote]
Ammmm – ja. Še nikoli slišala? Začne se pa že s predpisovanjem antibiotikov otrokom. Ne verjameš? Verjetno nas ima kar nekaj staršev tukaj gor izkušnje s tem.
Ja, zdravila predpisujej kot bonbončke, žal. Malo poguglaj.
Tukaj je samo nekaj na splošno za uvod:
A mogoče hočeš rečt, da so potem zlorabe z zdravili pa v redu? Filajo verjetno tudi tiste, ki pa res nimajo nobenega sorodnika več, ki bi lahko zanje skrbel, verjetno ne delajo razlik med tistimi, ki še imajo svojce in onimi drugimi. Skratka, če bi starostniki ostali doma, s tem težave ne bi rešili, nekateri bi vseeno še vedno bili neprostovoljno na drogi (če malce pretiravam).[/quote]
Mislim, da sem jasno citirala, na kaj in komu odgovarjam. O zlorabah z zdravili ne govorim, ker zadeve ne poznam tako dobro. Moje osebno mnenje glede tega pa je, da mora zdravnik predpisati določeno zdravilo in ga ne morejo starostniku kar dajati medicinske sestre, “da bi imeli mir pred njim”. Vsak, ki zdravila dobiva, jih po vsej verjetnosti dobiva predpisana od zdravnika. Ali pa misliš, da jih dajejo kar prosto po Prešernu?[/quote]
Ja, zdravila so predpisana od zdravnika, ampak zdravnik starostnika že ne vem koliko časa tudi od daleč ni pogledal. Sumim, da zdravnik piše recepte glede na poročanje med. sester, to pa dvomim, da je čisto po pravilih.
O razlogih, zakaj za babico ne skrbimo sami doma, pa tukaj ne mislim razpravljati, ker nima nobene veze s temo.
Še za Jalur: na forumu sprašujem čisto iz radovednosti, kako je drugod. Zdi se mi pa, da ne rabim biti psihiater ali zdravnik, da bi vedela, da je z babičinim podstrešjem vse v redu. Ima stvari pri svojih letih bolje pošlihtane in popredalčkane kot marsikdo, ki je pol mlajši od nje.
Metulka, registrirana pa žal nisem, tako da če je še kakšna druga možnost?