Ja, lahko se bo cepil pri 20-ih ko bo začel potovati po svetu…a cepljenje pri 20-ih bo za njegov organizem bistveno manj obremenilno kot cepljenje otroka do 3.leta,ko se njegov imunski sistem šele izgrajuje…

Po moje gre pri necepljenju svojega otroka za odgovornost do svojega in do drugih otrok. Pri cepljenju pa “zgolj” za odgovornost do svojega otroka (če pride do negativnih posledic).

Nekdo je napisal, da nismo v Afriki in da živimo v Sloveniji – razviti, bogati, nerizični. Ne vem, če je res tako. tudi v Sloveniji obstaja revščina, tudi v Sloveniji so romska barakarska (ali kakšna druga) naselja, kjer ni zagotovljen niti higienski minimum. Kjer ljudje živijo v umazaniji in dajo v usta tisto, kar pač imajo. Če bi s cepljenjem kar prenehali, bi se po nekaj letih nedvomno pojavile smrtonosne nalezljive bolezni tudi pri nas. In ne bi ostale samo pri revnem delu prebivalstva. In takrat bi pač pomrlo veliko več otrok kot se to dogaja sedaj zaradi cepiva. Obstajajo države, ki so to doživele, pa ne gre samo za črno nerazvito Afriko.

Vendar je jasno, da človek gleda iz svoje perspektive, da mu je pomemben samo lasten otrok in ga ne zanima, kaj bo (morda) čez 10 let. In ravno zato je moje mnenje, da staršem ne bi smeli dati na izbiro, da odločajo o cepljenju, če za to ni družinske anamneze oz. drugih opravičljivih razlogov. Ker bo vsak razmišljal in gledal samo v zvezi s svojim otrokom in mu bo morebiten pojav epidemije čez nekaj let deveta briga. Hčerka moje stare mame je umrla za davico stara dve leti. Nikoli ni prebolela njene smrti. Njeno mnenje je bilo, da je cepivo božji dar. Mnenje starša, katerega otrok je prizadet zaradi cepiva je, da je cepivo nevarno in nepotrebno. Toda to sta dve različni individualni mnenji, ki izhajata iz lastnih izkušenj.

Ja, odgovornost je velika. Kljub temu pa se mi zdi, da se tisti, ki pravite, da starši, ki dopuščajo cepljenje svojih otrok, niso razgledani in osveščeni, motite. Če pogledamo iz drugačne perspektive, so lahko neosveščeni ravno tisti, ki cepljenja ne dopuščajo. Ali oboji. Lahko je namreč ne dopustiti cepljenja v državi, kjer se še vedno cepi večina prebivalstva – predvsem revnega in “nerazgledanega”- in je obolevnost za nalezljivimi boleznimi praktnično nična. Ko pa bi imeli vsi na voljo odločitev in se bi cepili le še redki, možnost pojava nalezljivih bolezni pa bi skokovito narastla, bi starši, ki se sedaj ogrevajo za necepljenje, najbrž dobro razmislili, kaj je pravzaprav bolj rizično – za njegovega otroka. Da se naleze davice od svojega nedavno obolelega brata ali bi ga raje cepili ter se tako izpostavili možnosti morebitnih posledic cepljenja. Odgovor je najbrž na dlani.

Dana, povej, kaj veš o povezavi med tumorji in cepljenjem proti ošpicam? Kaj veš o povezavi cepljenja OMR z avtizmom, MS in drugimi boleznimi, ki so posledica razpadanaja mielinskih ovojnic? Kaj veš o stranskih učinkih tega istega cepljenja ter cepljenja proti klopnemu meningitisu? Koliko ljudi, ne samo otrok, je po tem cepljenju opazilo okvaro sluha? Koliko veš o povezavi smrti v zibelki s cepljenji di-te-per? O povezavi okvar živčnega sistema s cepljenjem di-te-per? Koliko si izvedela o teh možnostih, ko si peljala cepit svoja otroka? Te je kdo opozoril, da otrok lahko zboli za meningitisom ali encefalitisom po OMR-cepljenju?

To, da starši nimamo nobene pravice odločati o tem, ali bodo otroku vbrizgane TUJE beljakovine, pomešane z virusi in bakterijami – oprosti, kdo pa bo nosil in nosi posledice te ruske rulete? Država? Pediater? Kar nariši si! Moja sestrična je za svoj 33. RD za darilo dobila dve vrstici potrditve, da je njeno stanje resnično posledica cepljenja. 33 let čakanja! 32 let invalidnosti, ki se slabša iz leta v leto, 32 let životarjenja. Če samo finance pogledam, je dekle od svojega 15. mes do danes strošek izključno staršev. Na mesec dobi predpisanih paket najslabših plenic, ki ji zadoščajo za 14 dni, pa še to le za doma. Vse ostalo krijeta starša. Da ne hodim v druge detajle kot so ortopedski in drugi pripomočki. Dokler imajo država, pediatrija in farmacija tako jebivetrni odnos do otrok, tako dolgo si jaz kot starš, ki bo v vsakem primeru nosil VSE posledice, še kako jemljem pravico in odgovornost odločanja o mojem otroku. Po vsem, kar mi je uspelo izvedeti do zdaj, bodo moje otroke na tak način – poudarjam! na tak način, s takimi cepivi – cepili samo, če me bodo prej zaprli ali pa ubili.

Sami presodi o svoji osveščenosti. se pa strinjam, da neko zavračanje brez utemeljitve ne pomeni ne osveščenosti in česa drugega.

Smrkec, enako velja za vse ljudi. Zascita, ki mimogrede nikakor ne nastopi pri 100% cepljenih, z leti zbledi. Za oslovski kaselj naj bi trajala nekaj let. Se pravi, da sem bila jaz, ki sem bila popolno cepljena, pri 20 letih ravno tako nezascitena kot necepljen otrok. Ce ne verjames meni, da zascita po cepljenju z leti zbledi, vprasaj pediatra ali pobrskaj po internetu.

In goga, ce govoris, da so necepljeni otroci nevarnost za tvojega, to pomeni, da sva ti in jaz enako nevarni tvojemu otroku kot moj necepljen (razen proti davici in tetanusu) otrok.

Iskreno sočustvujem s tvojo sestrično in ostalimi žrtvami cepljenja. Toda kljub temu so to le posamični primeri. Dejstvo je, da smo v Sloveniji trenutno seznanjeni z nekaterimi negativnimi posledicami cepitev. In te posledice trenutno odmevajo. In dejstvo je, da negativnih posledic necepljenja še ni. Kar pa ne pomeni, da jih tudi ne bo, če bo obveljalo to, da se lahko starši sami odločajo o cepljenju svojega otroka. Obe veva, da se v tem primeru skoraj nihče ne bo več odločal oz. zagotovo manjšina.

Hotela sem povedati samo to, da bi se tudi ti v primeru, če bi tvoja sestrična po letih necepljenja v Sloveniji zbolela za otroško paralizo in bi bila sedaj invalid, tvoj sin pa bi skoraj umrl zaradi zapletov po ošpicah, sedaj odločila ZA cepljenje drugega otroka. Tako kot bi se jaz po vsej verjetnosti, če bi moj prvi otrok utrpel posledice cepljenja, odločila PROTI njemu. Treba je pač videti tudi tisto, česar trenutno ni. In upoštevati vse možne posledice, ki jih določene odločitve lahko prinesejo. Tudi tvoja in moja.

” Če bi s cepljenjem kar prenehali…”

Sploh ne gre za to, da bi s cepljenji prenehali. V Sloveniji želimo imeti pravo na izbiro, tako kot zahodna Evropa (razen Francije in Italije,kjer so obvezna 4 cepljenja). To se pravi cepljenje je priporočeno, kdor ga želi ga lahko dobi. In v zahodni Evropi je kljub možnosti odločanja še vedno velika večina za cepljenja. Ko pa izbruhne kakšna nalezljiva bolezen zbolijo v enakem številu tudi tisti cepljeni. Toliko o učinkovitosti 🙁

Saj ravno za to gre. “Ko izbruhne kakšna nalezljiva bolezen, zbolijo tudi cepljeni.” Seveda zbolijo, saj virusi mutirajo. Zato je potrebno ali doseči skoraj popolno cepljenje prebivalstva ali sploh nič. Ker če se večina ne cepi, tudi tisti, ki se cepijo, niso varni.

In ko izbruhne epidemija nalezljivih bolezni, določen % otrok tudi umre ali ima nepopravljive posledice. In ta odsotek je veliko višji kot pri posledicah cepljenj. Samo za to gre. In tukaj ne bi smelo imeti odločilen pomen mnenje posameznega starša, ki seveda skrbi za samo svojega otroka. Tako kot ni vse zlato, kar se sveti, tudi ni vse dobro, kar je na Zahodu. Zdravstveni sistem je pri nas še vedno boljši kot v večini zahodnih držav. Je pa res, da hitro nazaduje.

Se zelo močno strinjam s tabo.

“In ta odsotek je veliko višji kot pri posledicah cepljenj.”

No vidiš… ali je to res? si prepričana? imaš podatke? Jaz imam nekatere in ravno ti so me prepričali da, če ne bom sama poskrbela za zdravje mojega otroka, nihče ne bo 🙁 Najmanj pa lahko zaupam cepljenju.

1400 smrtnih primerov otrok in še več tistih, ki so ostali s trajnimi posledicami v državah bivše Rusije leta 1992 po ukinitvi obveznega cepljenja proti davici zaradi finančnih problemov se mi zdi kar veliko. In močno dvomim, da jih je toliko imelo trajne posledice po cepljenju. In to je samo en primer.

Katerih otrok? Revnih ali iz srednjih slojev, dobro prehranjenih, ki so živeli v dobrih sanitarnih pogojih? Ni vse črno-belo. Vedno je ozadje in se pokaže da se slabo piše revnim in bolnim. Ali misliš da tiste, ki sedijo v stolčkih in dobivajo ihahaj plače, skrbi za revne? Da se zaradi tega vztraja pri obveznem cepljenju? Ja pol pa res svizec zavije čokolado v folijo :(((((((

Ali si s tem postom želela reči, da 1400 mrtvih otrok iz revnih slojev (če tako predpostavimo) ni vrednih omembe? Da otroci bogatašev itak niso obolevali in pomirali, ker se niso družili z revnimi in ubogimi??? Oprosti, ampak taka mentaliteta mi je tuja. Zame je otrok otrok, pa če je reven, bogat ali pa nekje vmes. Sploh pa gre za neresnico. Umirali so otroci vseh slojev.

In ko smo ravno pri tem: epidemija se v bivših socialističnih državah širi malo drugače med otroci kot v zahodnih evropskih državah, kjer obstaja gosta mreža privatnih vrtcev in šol samo za bogataške otroke, ki ne pridejo v stik z”revnimi” in se niti ne družijo z njimi. Pri nas (in v bivši Rusiji) so šole in vrtci enotni za vse in bi se tako epidemija zelo hitro razširila med vsem prebivalstvom, zato ne moremo gledati na to tako, kot si napisala ti.

Maja-ne vem, če si me dobro razumela ali pa si zamešala in odgovarjala nekomu drugemu,meni so zelo jasne posledice cepljenja in če si dobro prebrala, svojega otroka nimam več namena dati cepit, jasno vem, da je zaščita (če sploh je), zelo kratkotrajnega značaja…No, ja mogoče sem pa jaz tvoj odgovor narobe razumela. Jaz sem napisala le to, da se bo moj otrok pri 20-ih lahko cepil, če bo to želel, če bo potoval na kritična območja in bo ocenil, da tveganje okužbe prevlada nad tveganji posledic cepljenja in da menim, da so možne posledice cepljenja pri 20-letnikih manjše kot pri malih otrocih.

Maja-še nekaj me zanima:kako si se uspela zmenit za dve izolirani cepivi? Meni so pri nas rekli, da to žal ni mogoče in da teh cepiv pri nas ni. Mi lahko kako pomagaš? Tudi jaz sem od homeopata dobila priporočilo za tetanus in davico… Hvala!

Mnenja sem, da bi se morali sami odločati za cepljenje in da bi zdravstvo omogočalo selektivno cepljenje, ne pa da otroka na enkrat “nafilajo” s cepivom proti šestim različnim boleznim. In zakaj naj bi bili proti rdečkam cepljeni tudi fantki, če vemo, da so rdečke nevarne le za nosečnice? In zakaj cepijo punčke pri 18.mes, ko zaščita do rodne dobe že zdavnaj zbledi? In zakaj so punčke cepljene proti mumpsu…???
To je le nekaj čisto osnovnih vprašanj, ki se mi vedno znova porajajo…

In še enkrat: nehajte že starši cepljenih otrok tako skrbeti za varnost vaših otrok, saj so cepljeni, kajne? Torej, če naj bi se kdo bal okužbe, naj bi se jo mi, starši necepljenih? Precej logično, a ne?

Lep dan vsem

“Ali si s tem postom želela reči, da 1400 mrtvih otrok iz revnih slojev (če tako predpostavimo) ni vrednih omembe?”

Seveda ne, in ne vem kako si ti prišla do tega 🙁

“Zame je otrok otrok, pa če je reven, bogat ali pa nekje vmes.”

Tudi zame. Otroke bogatašev sploh omenila nisem. Zgrešila si pomen mojega sporočila. Ampak ni več pomembno.

Lep vikend želim vsem skupaj.

P.S. “Sploh pa gre za neresnico. Umirali so otroci vseh slojev.”
Jaz pa imam drugačne podatke 🙁

Mislim, da je klajinka hotela povedati, da so umirali otroci, ki so živeli v slabih splošnih pogojih, higienskih, življenjskih, zdravstvenih, ne pa, da 1400 revnih otrok ni nič vrednih. Hotela je opozorit na to, da je zaradi slabih življenjskih pogojih prišlo do tako hitrega širjenja okužb in usodnih posledic. Vsak, prav VSAK otrok, reven ali bogat, črn ali rumen, vsak otrok je najprej samo otrok in vsakega je škoda, če se tako bedasto izrazim. Zame ni razlike, kateri otrok umre, vsak ki umre, je odločno preveč. Vedi pa, da najbolj rizična cepiva preizkušajo na najbolj revnih, najbolj ubogih, najbolj zapuščenih. Menda ne misliš, da afriške in ruske otroke tam daleč stran od “razvitega” sveta cepijo s preizkušenimi in vsaj približno varnimi cepivi??? Na kom misliš, da jih preizkušajo? Koliko otrok je umiralo in umira zaradi nepreizkušenih rizičnih cepiv? Nikoli ne bo nihče povedal. Saj še tega ne povedo, koliko zapletov je, če še ne najde kak “izdajalec”, ki vendarle kaj izklepeta.

Ampak ali ni čudno, da do širjenja epidemij ni prihajalo v času cepljenja, pa čeprav so ravno tako obstajali revni predeli s slabimi življenjskimi pogoji? Epidemije in velika umrljivost zaradi nalezljivih bolezni so se pojavljali šele po ukinitvi obveznega cepljenja.

Zato res ne vem, zakaj naj bi bilo tako pomembno vsakič opzarjati na to, da se nalezljive bolezni širijo v revnih predelih. Saj imamo te revne predele tudi mi in otroci iz teh predelov so povezani prek šolskega in vrtčevskega sistema z vsemi drugimi otroki. Da se nalezljive bolezni še niso pojavile v večjih oblikah, se lahko zahvalimo zgolj sistemu cepljenja. Kaljinka je zgoraj omenjala nekaj v zvezi s financami. Saj ravno zaradi “šparanja” so v različnih državah ukinili obvezno cepljenje. Ukinitev obveznega cepljenja bi bilo tudi pri nas več kot dobrodošlo za državni proračun. In to je tisto, kar me skrbi. Da bodo namreč pod pretvezo strahu zaradi posledic cepljenj tudi pri nas ukinili obvezno cepljenje, šlo bo pa zgolj za finančno plat zadeve. In do tega bo slej ko prej prišlo. Starši, ki bodo hoteli cepiti svoje otroke, bodo morali plačati. Okoli denarja se namreč vse vrti. Ko bo pa izbruhnila epidemija, pa ne bo hotel biti nihče kriv. In če izbruhne v majhni Sloveniji, se bo širila kot požar.

Ja, saj nihče ne pravi, da ne obstajajo negativne posledice cepiv. So, vendar me ne bo nihče prepričal, da so v taki meri kot bi bile možne posledice nastale epidemije. Enostavno je reči, da je tega ogromno, samo ve se ne. Če podatki ne obstajajo, lahko seveda samo špekuliramo, sami pa itak poznamo (če sploh) zelo malo takih primerov ljudi, ki so doživljenjski invalidi zaradi cepiva. Mislim, da oboje enostavno ni primerljivo.

Premalo časa in prostora imam za vse razlage, nenazadnje so napisane v obsežnih “špehih”, ki jih pri nas niti prevajajo ne. Samo za oslovski kašelj ti recimo lahko povem, da so se in se še vedno epidemije pojavljajo ciklično, ne glede na cepljenja. Če greš na domačo stran SVOOD-a se tam lahko polinkaš naprej na obsežne raziskave, po literaturo boš morala pa v knjižnico na medicinski fax, samo moraš imet koga tam, “padalcem” ne dajejo, niti za tam prebrat ne.

Cepljenje samo po sebi kot ukrep je v velikih primerih dejansko rešitev in odrešitev. Problem je v tem, kako in na kakšen način se izvaja ter v tem, da farmacevtski lobi boli k…c za zdravje ljudi in otrok, bistven je zaslužek-dobiček. Če bi bila cepiva res tako preizkušena, kot niso, če bi bil način cepljenja res tak, kot ni, če bi obveščali o možnih stranskih učinkih, kot to ne počnejo in če bi te stranske učinke in hude posledice priznavali in prijavljali, potem bi tudi jaz razmišljala o marsikaterem cepljenju. Predvsem pa kategorično zavračam prepoved meni kot materi odločati o tem, ali bodo v telo mojega otroka vbrizgavali kurje beljakovine, pomešane z virusi in bakterijami ali ne. Dokler strokovnjaki ignorirajo vsa moja vprašanja, ignorirajo moje dileme, ignorirajo hudo rekacijo mojega otroka – hej, tako dolgo bom jaz ignorirala njih. Ker meni pa ne gre ne za dobiček, ne za lobije in ne za denar, pač pa samo za zdravje mojega otroka.

Dana, žal – res žal – večina staršev prične razmišljati o tej temi takrat, ko že imajo neko hudo izkušnjo za sabo. Pri meni ni bilo nič drugače. Če bi starši malo več vedeli o zadevi, malo bolj tečnarili, bi jih malo bolj skrbelo, bi spraševali itd, bi tudi stroko prislili k bolj odgovornemu ravnanju. Osebno poznam v premeru 30 km natanko 4 hude primere posledic cepljenja, tako da tega niti slučajno ni malo. Še več pa bi jih bilo, če bi se zadeve prijavljale, pa se ne, mnogi niti govorijo ne o tem. Ker večino ljudi že ob samem vprašanju, če bi tointo lahko bila posledica cepljenja, ž ev kali zatrejo. NE, ne more bit – pa niti do konca poslušali niso. Leto in pol borbe imam za sabo, da sem končno dokazala, da pri nas s cepljenjem dejansko je nekaj narobe. Leto in pol hoje, prošnja, razlaga, posmeha, razglasitev za panično in histerično mater, menjavo pediatra, tam pot še enkrat od začetka in nato zelo prihuljen odgovor – huda alergiaj na cepivo. Če bi popustila “stroki”, danes otroka ne bi bilo več ob meni. Tako strokovna je naša “stroka”.

Zdravo Skrbna,

najprej: mi je zelo žal za tvoje slabe izkušnje s cepljenjem. Vendar ni res, da malo preizkušajo cepiva: tu veljajo strogi normativi. Če bi jih malo preizkušali, bi bilo stranskih učinkov mnogo več.
Drugič: sem bila na strani SVOOD-a in sem prebirala znanstvene raziskave in mnenja in moram reči, da sem prebrala ogromno neumnosti in prikrojenih resnic. Sama se ukvarjam z znanostjo in vem, kako se da podatke prikrojiti in po svoje razlagati, še posebej v primeru teh člankov. Ukvarjam se s podobnim področjem in imam dovolj znanja in izkušenj, da lahko sodim o njih.
Tretjič: razloži mi prosim, zakaj večina svetovnih zdravnikov, znanstvenikov, Nobelovih nagrajencev in drugih strokovnjakov skupaj s svetovno znanstveno organizacijo še vedno podpira cepljenje. In ne mi govoriti, da je zadaj Farmacevstska industrija, ki vse podkuplja. Znanost ne deluje tako in je pod strogimi nadzori.
Četrtič: Ljudje, ki tako enostransko zagovarjajo ne-cepljenje, imajo ponavadi negativne izkušnje z medicino in na tak način sproščajo svoje frustracije.
Petič: Tiste, ki me napadajo, češ da trdim, da z necepljenjem ogrožajo moje otroke. Tega ne trdim: ne ogrožajo mojih, ampak otroke naslednjih generacij. Ravno o tem govori Dana v enem izmed svojih postov.

In: se zelo strinjam z Dano in sem vesela, da se je oglasila še ena s podobnim mnenjem.

LP
Goga

Tokrat se sicer nisem mislila oglasit, ampak toliko neresnic, neumnosti, svete preproščine in frustrcij pa že dolgo nisem brala, tudi na temu forumu ne.

Strokovni argumenti tako ali tako ne zaležejo, Dana in Goga sta se razpisali, tako, da nima smisla nobenega smisla, da isto ponovim še sama.

Zato le tole:
1) Le s precepljenjem celotne populacije je možno zagotavljat, da se nevarne nalezljive bolezni, mnoge od njih smrtno nevarne za večino otrok, ne začno spet pojavljat v obliki epidemij.
2) To izboljšanje življenskega standarda zagotavlja, da se nevarne otroške bolezni ne širijo več, je čista laž. Razen če s tem ni mišljeno to, da si bogatejše države lahko privoščijo OBVEZNO cepljenje VSEH otrok.
3) Pred 100 leti so otrci umirali za škrlatinko, davico, tuberkulozo po tekočem traku. V bogatih ljubljanskih meščansih družinah od petih živorojenih otrok, prvih let življenja nista preživela dva.
4) Ko pišete o povamirjeni farmacevtki industriji in medicini se zavedajte, da brez nje, danes ne bi imele časa flancat neumnosti, ker bi bile brez zanesljive kontracepcije polno zapolene z vzgojo svojih 10 otrok, in to tistih ki bi preživeli oslovi kašelj, škrlatinko, tuberkulozo, navadno pljučnico, ki bi bila brez antibiotikov za marsikaterega otroka usodna.
5) Ki bi (tako kot cesarica Marija Terezija) hčere, ki bi preživele črne koze, a bile zato iznekažene, poslale med nune.

Hehe, ija-1. Se strinjam.

Kot sem že omenila zgoraj, je moja stara mama leta 1932 ostala brez svoje prvorojenke, ki je umrla zaradi davice. V vsaki družini (stara mama je bila Ljubljančanka, višji sloj prebivalstva) so takrat bili vsaj ob enega otroka. Da ne govorimo o podeželju.

Resnično upam, da se tisti časi ne bodo več povrnili. In upam, da večina ne verjame v neslanosti tipa, da se epidemija nalezljivih bolezni ne more pojaviti v razvitih državah. Ravno v razvitih državah ljudje največ potujejo in marsikaj se prinese v državo veliko hitreje kot pred 70-timi leti. Panika, ki sedaj vlada zaradi ptičje gripe, ni nič v primerjavi s tem, kar bi se zgodilo ob pojavu epidemije npr. oslovskega kašlja ali davice.

Goga, res je, šele naslednje generacije otrok bi občutile odločitev večine staršev za necepljenje svojih otrok. Toda kaj, ko nas prihodnji rodovi pač ne zanimajo. Če je možnost, da se mojemu otroku kaj zgodi, 0,0004 %,bomo pač naredili vse, da se izognemo takemu tveganju. Ne glede na to, kaj to prinaša drugim otrokom drugih ljudi. Danes mora biti vse 100%. Za vsako stvar zahtevamo garancijo, da bo vse v redu. Niti roditi si več ne upamo, če je najmanjše tveganje, da se bo otrok rodil prizadet. In če se res, je to konec sveta. Napake so nesprejemljive, tveganje se mora znižati na popoln minimum. Toda žal živimo v nepopolnem svetu. Vsak dan tvegamo, ko otroka peljemo z avtom v vrtec ali šolo. Koliko otrok je letos umrlo zaradi avtomobilskih nesreč?? Najbrž več kot zaradi posledic cepljenj. Živeti pomeni tvegati. Mojega otroka lahko jutri zbije avto, lahko zboli za kruto boleznijo, dobi ptičjo gripo ali pa doživi posledice cepljenja. Možnosti za vsako od teh stvari so podobne – za posledice po cepljenju še najmanjše. Sama se bom morala spopadati z bolečino, če se karkoli od tega zgodi. Toda da bi ga zaradi te neznatne možnosti popolnoma ovila v vato, ga ne pustila samega niti trenutka, mi ne pade na misel. In mislim, da bi bilo isto, če ga ne bi peljala cepit samo zato, ker obstaja minimalna možnost trajnih posledic po cepljenju.

Skrbna, ti poznaš 4 ljudi, ki doživljajo posledice cepiva, jaz nobenega, drugi vedo zase. Poznam pa 3 družine, ki so v zadnjih letih imele nesreče z avtomobili in so otroci ostali invalidi. Pa mi ne pride na pamet, da bi se zaradi tega odpovedala vožnji z avtomobilom. Pa ne zaradi kakšnih plemenitih razlogov, ampak zgolj zaradi udobja in načina življenja, ki se mu ne mislim odpovedati. Pa čeprav tvegam življenje svojih otrok.