Pozdravljeni.

Imam kar težko preizkušnjo izgorelosti kateri se ne pocutim vec kos… Kaj je bilo prej ne bom opisovala imela sem pa tudi infekcijsko mononukleozo ob zagonu izgorelosti pred 3 leti. Stara sem zgolj 21 let kar je za mrsikoga nepredstavljivo-izgorelost. A glede na to da sem prfekcionist vsak dan celo zivljenje tezko fizicno delo (kmetija, konji, ujahavanje, sola jahanja, turisticno jahanje, mladi konji, tekme, preskakovanje zsprek, skrb za 3 hleve, brez premora vsak dan, veliko psihicnih pritiskov, gimnazija-odl uspeh, doma neurejene razmere itd utd itd…) Do sedaj si nekega pocitka nisem vzela a sem obveznosti zeloooo zmanjsala. Tudi fizičnega garanja ni vec ze leto dni. Zadnje mesece oz najbolj tedne pa se stanje zelo poslabsuje, tudi ko sem se odlocila za pocitek in ne delam, faks zaklj itd…

Bolece misice, hrbet, glavobole to prenesem, a se mi ze pol leta oz se vev dogaja da padam po tleh zaradi nenormalne slabosti, ali pa takega obcutka v glavi… Imam skos omedlevice, malo vrtoglavice ki ji kar ni konca. Veckrat oblezim da po vec dni ne morem hoditi, govorim komaj, jem komaj, kot da sem na smrtni postelji… Potem se spet malo spravim k sebi a slabo počutje ne izgine.. Obcutje kot da imas hudo gripo, imam zeloooo nizek pritisk, ki verjetno omedlevice in sinkope se poveca, tudi slabost itd… Zdravniki… Hja imam tudi kronicni gastritis imela sem tudi helicobacter, hodim na vitaminske in vcasih protibolečinske infuzije… A enostavno se iz dneva v dan komaj preguram ker se tako slabo pocutim.. Na nagibni mizi se zaradi simpotomov obnasajo pozitivno, a so mi dali le nasvete cemu se izogibati. Za zelodec sem koncno nasla neke ustrezne tablete pa seveda imam prehrano ze vrsto let spremenjeno na zelo lahko in zelodcu primerno. Imam tezave tudi z pretirano nespecnostjo ki traja da se telo kakor nacrtno izcrpava potem pa bi spalo rado pa noce potem pa pridem v obdobje dod izgorelosti in spi. Za visanje pritiska pijem korenckov sok, kave ne zaradi zelodca. Pijem Ensure plus ker sem popolnoma sesuta… Najhuje mi je to strasno počutje v glavi, omedlevica, slabost, in potem kar padem po tleh, noge me vec ne nosijo itd. Hodim tudi k psihiatru, kateremu tudi vse stvari niso povsem jasne. Hodim tka da dobim se podporo, sama se ne dam a obupujem… Sedaj so naredili se malo laboratorija ker mam pomanjkanje zeleza a veliko hemoglobina tako cudno nasprotje.. Imam tudi hormonske tezave.. Policisticne jajcnike, imela sem tabletke cca 1 mesec a zaradi slabega pocutja opustila…  Sedaj imajo se enkrat sum na multiplex imam se enkrat mr, zdi se mi da kakšen dan imam dolocene dele dneva boljse počutje in se pocutim kar ok, zmozno vsega, a potem pride tako drasticno poslabsanje tudi ce samo lezim. A ker imam tako nizek pritisk se trudim uvajati sprehode in postopno fizivno aktivnost a zadnje tedne je stanje strašljivo… Prosim vesela bi bila vsega kar bi pripomoglo kako ste se vi resili… Mene je ze strah ker sem pogosto na dezurni ker mislim da ne. Morem niti dihat vec ker sem tako fuc, a tam ker nisem v življenjski nevarnosti nihce nic… Sedaj se iscemo kaj bi lahlo se bilo poleg izgorelosti.. Amoak sem ze na robu ko ne zmorem vec… V pol leta sem letala. Na. Preiskave a zaenkrat nic konkretnega…. Res bi bila vesela kakrsnega koli mnenja ker pisem lahko se in se kaj se mi dogaja kaj vse sem ze probala… Od bioenergetikov, bioresonance, bla bla usega. Zal ne vem vec kaj in kako naprej. Vsi recejo sej si mlada sej bo. A pocutim se noro za umret, fant me pobira po tleh, glavo imam mocno ker se ne dam ampak mi zmanjkuje moci ker je nimam vec… Cakam trenutno na izvide za multiplex ponovno. Vcosebna zdravnica ne naredi nic.. Jaz se pa vsak dan prestavljam za stola na stol kuham malo kosilo ali pa delam kaksna majhna opravila da si dan zapolnem, kljub slabemu pocutju.. Ker enostavno ne zmorem vec samo lezat in glrdat v luft ker se res slabo pocutim… Pred tem vsem nisem bila nic pri zdravniku…

Hvala za vas odg…

Pozdravljena,

iz tvojega zapisa sklepam, da je izvor tvoje težave v psihološki strukturi, ki si si jo zgradila v ranem otroštvu. Glede na razmere, v katerih si odrasla, seveda nisi mogla drugače. Pa vendar je pomembno, da rečemo, da smo si določena nefunkcionalna prepričanja zgradili sami in ne, da so nam jih dali starši. To pomeni, da lahko ta prepričanja podobno, kot smo si jih zgradili, danes spremenimo. Privoščil bi ti, da bi se s to odgovornostjo za lastno psihološko strukturo lahko soočila kdaj kasneje v življenju, ampak ni redko, da so v to primorani tudi mladi kot si ti.

Tako spreminjanje ni enostavna naloga. Pogosto imajo/imamo s tem težave tudi starejši. Vendar pa je ta naloga veliko manj zahtevna od tega, kar si v življenju že dala skozi. Kako si otrok zgradi tako strukturo, sem na kratko opisal tukaj: https://ustavi.se/izgorelost-in-depresija-crno-beli-nesporazum-ki-izvira-iz-otrostva/

Kako se tak problem reši? V psihoterapevtskem procesu. To je najpomembnejši del mojega odgovora. Močno ti priporočam, da si urediš, oziroma ti svojci pomagajo urediti kvalitetno redno psihoterapijo. Takih sprememb enostavno nihče ne more izpeljati sam. To je edino, kar manjka v tvoji sliki, je pa najbolj bistveno. Namreč, bioenergija, bioresonanca in vse ostale “new age” metode so lahko blagodejne za določene probleme, nimajo pa veze z izvorom tvoje težave.

To je super, da si si uredila psihiatrično podporo. To je nujno, vendar pa je pomembno vedeti naslednje. Psihiater z zdravili pomaga ublažiti škodljive vplive psihološke strukture. V smislu, da oseba pride malo k sebi, se spočije, malo lažje opravlja osnovne življenjske funkcije. Nič kaj dosti pa zdravila ne vplivajo na psihološko strukturo in zato ne rešijo izvora problema.

Kako sem rehabilitacijo speljal jaz? Zgodbe je težko primerjat, ker smo si ljudje različni in že sama izgorelost od osebe do osebe zgleda zelo različno ter se seveda tudi poteki rehabilitacije lahko močno razlikujejo. Ampak v grobem sem zadevo rešil podobno kot predlagam tebi. Uredil sem si psihoterapevtsko podporo, psihiatrično podporo z zdravili in kakšni dve leti nisem delal praktično nič. Sem skrbel le zase in še potem zelo počasi začel večati obremenitve, druženje itd. Danes, devet let kasneje, so moje kapacitete višje kot pred izgorelostjo. Res je, da še vedno na nek način pazim nase, kar pa je dobro in bi v resnici to delal že prej, če bi takrat vedel, kar vem danes. Tako, da nikakor ne rabiš obupovat, je pa seveda zelo boleče, kar doživljaš, in terja dokaj zahteven in dolgotrajen proces, da se rehabilitiraš in spremeniš pri sebi, kar je pomembno spremeniti.

Občutek kako teče rehabilitacija lahko dobiš iz mojih odgovorov ostalim sotrpinom, recimo tukaj: https://med.over.net/forum/tema/stres-zaradi-sluzbe-22299560/

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Star sem 28. Zadnje 3 mesece sem v podobni situaciji.  Iz popolne izčrpanosti, sem zadnje tedne prišel v stanje z nekaj energije. Toliko da lahko vsaj mirno počivam, delam dihalne vaje, se razgibam za 10min(kaj več je stres). Manj sem občutljiv na zvok, lahko se dlje pogovarjam, pogledam kakšen film. Tudi na psihoterapije hodim. Torej počasen napredek je. Depresivno se redko počutim, se pa zelo anksiozno. Delal sem veliko na spanju, sedaj mesec spim kar dobro, vsak dan 8h, ob slabem dnevu spijem malo baldrijana,melise(čaj) ki mi zelo pomaga.

Vidim da bi telo zmoglo kakšen sprehod, ampak me ta psihično bolj utrudi kot fizično. Tisti strah preh ponovnem kolapsu. Zato imam potem dneve hitro nemirne. Vem da miganje pomaga ampak pri meni je zelo rahlo.

Do sedaj nisem jemal AD(antidepresivov). Ampak ker vidim da se nekako z svojo anksioznostjo zaviram, sem začel razmišljati o tej podpori. Verjento bi potem bolj sproščeno odšel na sprehod in recimo v trgovino, bolje sodeloval na terapijah? In s tem bolje delal na sebi, saj bi imel manj slabih anksioznih trenutkov?

Seveda anksioznost vpliva na to da se AD bojim, sploh stranskih učinkov.

Vztrajam tako, ali poskusim z AD?

Spoštovani,

za svetovanje glede jemanja psihotropnih zdravil se je potrebnbo najprej obrniti na zdravnika, ali osebenega, še bolje pa specialista psihiatra.

Sam lahko odgovorim načeloma iz vidika psihoterapevta. Taka zdravila ublažijo doživljanje čustvenih reakcij, ki lahko hromijo vsakodnevno življenje osebe. V določenih situacijah je to koristno ali celo potrebno. V določenih pa konraproduktivno. To je vprašanje za vašega psihoterapevta. On vam bo pomagal razumeti psihološko logiko, ki je v ozadju vašega pogostega doživljanja tesnobe. Šele, ko razumemo to logiko, postane jasno kaj v zunanjih okoliščinah in kaj znotraj osebe je potrebno spremeniti, da bi rešili problem. In del te celovite slike je tudi, ali si pomagati z AD ali pa nadaljevati rehabilitacijo s celovitim doživljanjem čustev. Laično izkušenj s klienti lahko komentiram, da so resni stranski učunki pri jemanju AD zelo redki.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić

Tudi sama sem šla skozi precej podobno stanje, četudi je izgorelost pri vsakomur drugačen niz simptomov. Ne pomaga nič drugega, kot hrana z veliko antioksidanti, počitek, počitek, kopanje v topli vodi in prekinitev dejavnosti. Pa tudi dober psihoterapevt lahko naredi čudeže. Vem, da vse to ni lahko, a je edina rešitev…  Pogumno naprej, po štirih mesecih bo že precej bolje.