INVAZIVNI DUKTALNI CARCINOM DOJKE
Vidim, da si pozitvno naravnana in tako je tudi prav! .)) Verjamem, da je tista ravnina, o kateri pišeš malo nenavadna, ampak kaj je to v primerjavi z zdravjem!!!!!!
Vesela sem, da si tako dobro, da opravljaš že vsakdanja opravila in celo telovadiš! BRAVO!
Objemček nazaj!
Prvič sem bila operirana pred 15 leti, takrat sem imela tudi obsevanja, pa odstranili so mi bezgavke. Na drugi strani sem bila operirana letos spomladi in me niso obsevali. Kemoterapijo sem imela obakrat, tokrat malo hujšo kot prvič.
S telovadbo je tako, da vztrajati moraš, sicer ti bo ramenski sklep postal slabo gibljiv. O bolečinah pri vadbi se posvetuj s kirurgom, ko ga vidiš. Upam, da še redno jemlješ tablete proti bolečinam, saj od operacije ni minilo še niti dva tedna. Moja druga operacija je bila zaradi ohranitve bezgavk manj zahtevna za rehabilitacijo kot prva, nisem čutila kaj dosti bolečin, a je res, da sem tablete redno jemala, dokler ni kirurg rekel, da lahko preneham.
Ti želim veliko pozitivne energije, pa dobro opravi danes na kontroli:)
Draga Mojca!
Danes sem s pomočjo hčerke našla ta forum in ga prebrala od začetka do konca!
Res si imela srečo, da si se povezala s puncami, ki so to dale že skozi in so ti stale ob strani in tudi svetovale. Tudi jaz imam skoraj enako diagnozo ( zvedela letos maja, stara sem 56 let) in ker sem sem bila takrat tako zmedena od vsega, nisem pomislila, da bi se povezala na forum (pa tudi znala nisem )!
Zdaj mi ga je odprla hčerka in moram povedat, da sem bila veselo presenečena nad vsem, kar sem zvedela, čeprav sem tudi jaz takoj, ko sem izvedela diagnozo pridno brskala po netu.
Meni je bila postavljena diganoza invazivni duktalni ca (2 invazivna, 1 v mirovanju) tako, da so mi takoj povedali,da gre cela dojka vstran. Ker pa je bila mejna bezgavka že dosti povečana in v njej metastaze, torej je bil že lokalno napredovali ca.,sem morala najprej na kemoterapijo – 6 ciklusov s klasičnimi citostatiki, po katerih sem se počutila grozno.
Zadnjo kemoterapijo sem imela 28.8 nato ti dajo 1 mesec, da si malo opomoreš, potem pa sledi operacija.
Ker je bilo to ravno naslednji dan, ko se je onkološki inštitut preselil v nove prostore, ni nič “klapalo”. Sestre so bile preutrujene od selitve, nič še ni bilo na svojem mestu, ni bilo halj, kozarcev, držal za wc papir, skratka kaos. Ker je bilo tudi toliko zaostankov zaradi poletja, smo bile prvi dan na intenzivnem oddelku, naslednji dan so nam na hitro-kar v sedečem položaju (ker smo bile preslabe, da bi stale in aktivno sodelovale pri telovadbi), pokazali nekaj vaj, naslednji dan pa domov z drenažo, ki sem jo imela kar 14 dni in sem morala vsak dan sama menjat steklenice in beležit, koliko tekočine se je nabralo.
Par dni po prihodu domov sem imela 38 vročine, vmes se mi je 1x tudi zamašila drenaža, tako, da sem morala pozno zvečer ne prevezo.
Telovadila sem doma kar pridno, par dni sem hodila celo na individualno razgibavanje v C stavbo, tam je fizioterapija, sedaj vadim doma.
Ko so histološko pregledali tumor v odstranjeni dojki so na konziliju sklenili, da preoperativna KT ni bila najbolj učinkovita, tako da sedaj ponovno dobivam citostatik, le drugega (TAXOTERE) v kombinaciji z biološkim zdravilom HERCEPTIN, (ker je moj tumor tudi HER2+).
Pri tej kombinaciji lahko pride tudi do neželenih učinkov, zato moram vsake 3 tedne za 2 dni v bolnico, da sem pod kontrolo.
BiLa sem zelo dolga, a rada bi še veliko povedala in vprašala kakšno sotrpinko za mnenje, če ima podobne izkušnje … ZELO, ZELO me pa tudi zanima katero zdravnico je imela Daša, ko je napisala, da je bila arogantna, nevljudna in hladna. Prav tako internistko imam jaz, nič ne pove, nobene vzpodbudne besede, nasmeha, pogleda ko vstopiš … skratka, zanjo si številka in z velikim odporom hodim na kontrole in mislim da takšna negativna energija in odpor med nama ni dober za moje zdravje. Enkrat mi je sama rekla, da so še drugi zdravniki in naj grem k drugemu, ko pa sem to res naredila in prosila drugo zdravnico, me je 2x odklonila. Vse punce, ki se spopadajo s podobnimi problemi lepo pozdravljam in upam, da bo še katera napisala svoje izkušnje.
Zdenka, moj mail- [email protected]
Moja diagnoza je invazivni dukt.ca dojke. Operativno so mi odstranili tumor, bezgavke v dojki ter pazdušne bezgavke. Dobila sem hormonsko terapijo -nolvadex tbl, ter sem naročena na obsevanje. zanima me ali te obsevajo, kljub temu če te še v predelu , kjer je bil tumor odstranjen, nekoliko boli, zbada., kakšne so posledice obsevanja itd.
Hvala za odgovor in lep dan !
Tako zdravljenje je pri tebi potrebno verjetno zaradi hormonsko pozitivnih receptorjev. Rečemo da je rak hormonsko odvisen. Podobno operacijo (vsaj kolikor lahko na grobo ocenim) je imela moja zelo dobra prijateljica. Obsevanje je bilo tudi pri njej kmalu po operaciji.
Seveda še nekoliko špika, ampak to je normalno, notranje rane se morajo zaceliti.
Mislim pa, da je dobro, da je obsevanje čim prej. Kolikor se spomnim (od tega je že 3-4 leta)
je obsevanje dobro prenašala, mislim, da je celo normalno hodila v službo ves čas. Nekoliko je bila bolj utrujena,mesto obsevanja pa je bilo bolj rdečkasto in občutljivo – kot bi te sonce opeklo. Tablete tudi še jemlje in lahko rečem, da se počuti odlično, normalno hodi v službo, veliko potuje … zato le pogumno, zaupaj zdravnikom in srečno,
daša
p.s. Poglej temo od Irene, kjer res lepo opiše vse v zvezi z rakom dojke
Tako, zdaj je pa res že čas, da se oglasim. Ves čas se nekaj dogaja – zdaj trenutno sta oba otroka bolana. Malo prej sem prišla domov, bila sem pri zdravniku z mlajšim, ker ima drisko že drugi dan in sva kar napotnico za bolnico dobila, v primeru, da do jutri ne bo bolje. Samo pije (borovnice, ruski čaj, linex), je pa nič. Pa upam, da bo.
No, z menoj je pa tako.Trinajsti dan po operaciji so mi odvzeli drenažo, ker bi se lahko tkivo okoli cevk vnelo, če so le-te predolgo vstavljene. Zdaj hodim na punkcije, da mi “posesajo” tekočino, ki se nabira. Nič ne boli, le malo (ampak res malo) je neprijetno. Bolj neprijeten občutek je npr. zdaj (trenutno), ker se je po moje že nekaj nabralo in imam občutek nekakšnega notranjega pritiska v operiranem predelu. Punkcijo imam v sredo in komaj čakam.
Dobila sem tudi obvestilo konzilija, da je odločil, da se mi priporoča obsevanje, o pričetku katerega pa bom obveščena. Sestra je gledala v moj zdravstveni karton in je nekako razbrala, da bi z obsevanji pričela 9.januarja, trajala pa naj bi 4-6 tednov (vsak dan razen nedelje).Itak me bojo obvestili.
Aha, g. Zdenki (čipi) sem dolžna še pojasnilo glede moje operacije. Operirana sem bila 6.11. in analiza odvzetega tkiva je pokazala, da je bila kemoterapija uspešna. Tako sem bila vesela, ko mi je zdravnik rekel:”V odvzetem tkivu ni bilo niti sledu o tumorju in takšnih izvidov še nisem doživel.” Ampak Zdenka, verjamem, da se bojo tudi pri vas zadeve pošlihtale. Pač je potrebno uporabiti še kakšna druga sredstva, ki bojo delovala na celice tako kot je treba. Jaz pravim, da hvala Bogu, da je medicina že tako napredovala, da nam lahko pomagajo na tak ali drugačen način. Če ne gre v prvo, pa sigurno prvi mogoče na videz neuspeli poskus pokaže pravo pot drugemu. Moj tumor je hormonsko neodvisen, tako, da kakšna druga zdravila ne pridejo v poštev. Zdenka, tudi moja diganoza je bila “lokalno napredovali”, ker sem imela pozitivno bezgavko in najprej sem imela 6 kemoterapij – zdravnik je rekel, da so mi dali vse max kar se je dalo v obliki citostatikov. Počutje je bilo tako-tako, ne bi ga mogla opisati kot grozno, se je pa dalo prenašati. Mogoče na vsakega posameznika drugače vpliva vse skupaj. Ves čas pa so me spremljali strahovi glede izida zdravljenja, vsesorte pomislekov sem imela,…v določeni meri pa (po moje) takšni občutki ostanjejo za vedno. Kadarkoli me kaj “špikne”, že študiram, če ni spet kje kaj. So tudi vam rekli kaj glede obsevanj? Itak pa gre zdravljenje korak za korakom, ko boste zaključila še s temi kemoterapijami, se boste pogovarjali za naprej. Kako pa se drugače počutite? Meni so ostala “težka kolena”, oz. občutek takšnih težkih “volovskih” kolen, ki se mi je pojavil in me spremljal ves čas kemoterapevtskega zdravljenja. Držim pesti za vas. Lahko pa mi tudi napišete kaj na moj mail: [email protected], pa bova katero rekli.
S telovadbo se trudim, imam pa občutek, kot da mi bo kaj počilo, če bi samo še malo više dvignila roko. Najtežje od vseh vaj mi je krožiti z rameni.
V petek, ko sem bila na punkciji ni bilo mojega kirurga. Nadomeščal ga je drug zdravnik, kateremu se je zelo mudilo, tako, da mu niti nisem zastavila vseh vprašanj na katere bi želela odgovor. Bom v sredo vprašala “mojega” zdravnika. Zanima me namreč zakaj je potrebno še obsevanje, če pa so izvidi tako dobri in naj ne bi bilo več teh “divjih celic”. Obsevanje “požge” rakaste celice, tako, da si ne znam razložiti kaj se bo pri meni uničevalo. Mogoče za vsak slučaj?
Dopovedala sem si, da je najbrž tako edino prav, da zdravniki vejo kaj delajo in da mi ne bi kar tako priporočali neko zdravljenje. Zaupam njihovemu početju.
Lep pozdrav vsem skupaj, pa se še oglasim, ko bo kaj novega.
Srčno in veliko poguma vsem, ki ste na teh straneh.
Mojca
živjo,Mojca !
Ja, ta občutek pritiska,ko se nabira tekočina po operaciji je res bolj zoprna kot bolečina. Je pa meni rekel kirurg,naj kar vztrajam z razgibavanjem,pojem pred tem kakšno tableto proti bolečini in vadim. Tudi na fizioterapiji so rekli,naj vadim do bolečine in vedno ŠE MALO ČEZ MEJO,sicer ni napredka.kadar boš začutila,da se tekočina nabira (pritisk),začni migat,dvigovat roko,krožit,plavat…in pritisk se bo zmanjšal.Kadar se spomniš malo pomigaj,tudi če je samo par vaj.Sedaj je rana še boleča,bo pa vsak dan lažje.Ja,za obsevanje so tudi čakalne vrste,malo pozno se mi zdi,sicer se pa mora rana prej popolnoma zacelit.Vesela sem,da so bili tvoji histološki izvidi po op. v redu,tako da je to obsevanje za vsak slučaj,če je le še kje kakšna podivjana celica,da jo uničijo.Jaz imam hormonsko odvisnega in še HER+,tako da imam sedaj na 3 tedne biološko zdravilo v infuziji in kemoterapijo par ciklusov, nato samo še biološko 1 leto,pa hormonsko terapijo in verjetno tudi obsevanje. Je pa res,da vse povejo sproti,glede na izvide in kako se odzivaš na zdravljenje.Ja,tudi jaz imam občutek bolečih nog in kosti,verjetno od kemoterapije,pa tudi od tega ker že od maja ,odkar sem začela s kemoterapijo nisem zadosti migala,hodila…,malo zaradi slabega počutja,poleti prevroče,malo si depresiven in sem kar ždela cele dneve doma.Ti si sigurno več migala,že zaradi otrok nisi mogla samo ležat.Sedaj pazi na op.roko,ne dviguj bremen.Upam,da se bosta otroka čimprej pozdravila in da imaš kakšno pomoč.
Srečno vsem,Zdenka
Mojca, že nekaj časa se nisva slišali, pa me zanima kako si kaj? Kaj novega? Še hodiš na punkcije? Upam, da premaguješ vse skupaj čim bolj mirno in optimistično … samo še obsevanje daš čez, pa boš končala z “zoprnimi” zadevami.
No, toliko da veš, da se še velikokrat spomnim na tebe in ti držim pesti na vseh področjih 🙂
Darja
Živjo Daša!
Sem še kar. Na punkcije (tudi danes sem bila) hodim na 2-3 dni in se mi tekočina še kar nabira. Danes jo je bilo 120 ml, tako, da sem naročena spet v ponedeljek. Je rekel zdravnik, da pri bolnicah, katere smo imele kemoterapijo pred operacijo, to čiščenje traja malo dlje časa.
Z obsevanjem bom pričela 9.1.2008, trajalo pa bo od 4-6 tednov vsak dan (2-3 min) razen v nedeljo. Če se mora, se mora, kaj čem. Vsak dan se bom pač fijakala v Ljubljano. Pa to ni nič hudega, le, da bojo rezultati (dobre mislim).
Drugače kar telovadim kolikor se da, fanta sta ozdravela in gre vse nekako “po starem”. Jutri ima tamlajši praznovanje roj. dne in bomo že danes imeli priprave (baloni, okraski,…), se pa že cel mesec v bistvu po malem pripravlja in šteje dni.
Darja, danes ti je bila ena gospa (v sprejemni na Onkološkem) čisto podobna in sem že mislila, da si ti, da se bo ponovilo naključno srečanje. Se pa mogoče še kdaj kar tako srečava. Tako, da se tudi jaz spomnim na tebe in tebi podobne (pa ne mislim samo vizuelno). Res pa je, da sem zadnje čase manj pri računalniku kot pred časom.
Seveda pa se še oglasim. Do takrat pa vsem skupaj prav lep pozdrav.
MOjca
Ojla vsi!
Čas je res že, da tudi jaz napišem kaj je novega pri meni.
12.2.2007 sem imela zadnje obsevanje od 25 – tih. Vse je tako kot mora biti (tako pravijo zdravniki), pa tudi počutim se v redu (če odmislim občasne strahove). Na onkološkem so napisali priporočilo za toplice, zdaj pa bo moja osebna zdravnica dala predlog na komisijo, ki mi te toplice odobri ali pa ne. V nobenem primeru pa se ne smem kopati prej kot po dveh mesecih. Pa tudi sicer moram ta obsevani predel (ki je rahlo rdeč) negovati – dobila sem kremo, ne smem ga (priporočljivo je dve leti) izpostavljati soncu,… Pozabila pa sem zdravnico vprašati glede rekonstrukcije. Se mi zdi, da sem nekje prebrala (mogoče tudi tu na forumu), da rekonstrukcija ni možna prej kot po enem letu.
V mesecu juliju imam pregled pri onkologinji, do takrat pa nič. Tako mi je čudno, nekako nezaščiteno se počutim, saj sem bila do zdaj ves čas na relaciji z zdravnikom. No, že vejo, si mislim.
Vsem, katere skušate na teh straneh najti odgovore na svoja vprašanja, deliti svoje težave in strahove s sebi enakimi, ali pa samo “pokukati malo gor”, želim eno lepo pomlad!
S prisrčnimi pozdravi!
Mojca
Hoj, Mojca! Dobrodošla spet na forumu. Vesela sem, da ti gre fajn in da si zmagovalka! Juhu!
Glede občutkov po končanem zdravljenju te pa čisto razumem. Mislim, da vsi enako občutimo. Kar na enkrat si brez stalnega zdravniškega nadzora in prepuščena strahovom in stranskim učinkom zdravljenja, ki te znajo marsi kdaj prestrašiti v smislu… joj, glava me boli, kaj če imam kaj v glavi…. A ne? No, ampak naj te pomirim. V največ primerih so strahovi odveč, zato kar pogumno stopi v pomlad. Zaposli si misli, če pa boš ugotovila, da te preveč grize strah, se prijavi na skupinske vaje sporstitvenih tehnik na OI. Zelo priporočam. Tam se boš naučila preusmeriti negativne misli, se sprostiti…
Drži se, javi se še kaj!
Mojca,
oglasi se, najbolje, da kar osebno, na oddelku psihoonkologije na OI. So v pritličju stavbe D, in sicer čisto zraven dvigal, ki vodijo na oddelek H1 in H2. Tam je sestra in ti bo razložila postopek pristopa k tem skupinam. Potekajo različno. Ko sem jaz hodila je bilo, če se ne motim na 14 dni ali 3 tedne. Mislim pa, da zadevo prilagajajo potrebam.
Bodi fajn!
Jaz po končanem zdravljenju nimam nobenih zdravil. Najbrž zato, ker je bil moj tumor trojno neodvisen. Tudi med samim zdravljenjem nisem imela nobenih zdravil (mislim poleg kemoterapije).
Zdaj čakam na toplice, imam pa občasne prebliske : “Kaj pa, če le ni vse v redu? Kako bom vedela, da je kaj narobe? ” ipd. Pa saj je menda to “normalno” in bo še nekaj časa trajalo, da bojo moje misli “čiste”.
Pozdrav vsem!
Ja, tvoje misli so povsem razumljive in begajo bolj ali manj čisto vse frišno pozdravljene. tisti strah pred ponovitvijo pa počasi le zgubi na moči. Ampak res počasi. Vedno je prisoten, ampak sčasoma nas vsaka malenkost res ne prestraši več.
Drži se! In pogumno v prihodnost!
Pozdravljene!
No, po vsem prestanem se v petek odpravljam v toplice v Dobrno. Pravijo, da zdravljenje (oddih) v toplicah naredi veliko dobrega, komaj čakam.
Bila sem na kontroli pri onkologinji in naslednjo kontrolo imam spet septembra. Nikakor nisem pomirjena kar se tiče mojega zdravja, ker me skrbi, da je še kaj narobe. Se namreč zelo potim, tako, da sem kar naprej čisto mokra. Občasno imam slabosti, največkrat (oz. skoraj vsako noč) ponoči. Povedala sem onkologinji, pa je rekla, da so te težave posledica zdravljenja. Kolegice “bolnice” ne navajajo podobnih težav.
Onkolog mi je povedal, da je velikost tumorja (moj je bil lahko rečem ogromen) sorazmerna z možnostjo ponovitve raka. In me te moje slabosti kar begajo in skrbijo.
Zanima me ali je katera že slišala za olnje kapsule Ganoderma Lucidum – imajo jih tudi v naših lekarnah. Baje so najbolj priporočljive pri tistih, ki se zdravijo s kemoterapijo in tistih, za katerimi je že zdravljenje in hočejo nadgraditi svoj imunski sistem. Stanjeo okoli 70 E (za 14 dni), pa me zanima ali se je katera že odločila za jemanje le teh.
Če ne prej, se oglasim po prihodu iz Dobrne!
Lep pozdrav!