INVAZIVNI DUKTALNI CARCINOM DOJKE
Blanka R, vso srečo in veliko poguma.. predvsem pa obilo pozitivne energije želim. Jaz sem imela oktobra lani mamografijo, vse je bilo ok… marca letos pa zatipam bulo na levi dojki in ‘padem dol’. Takoj na punkcijo… diagnoza rak. Tumor je bil že večji od 2cm, operirana sem bila konec aprila, zdaj čakam na KT, bom tudi obsevana in hormonsko zdravljena. Če še nimaš prizadetih bezgavk, si na konju..če jih imaš, pa tudi ni za obupat. Meni je UZ pokazal negativne bezgavke, žal se je na operaciji izkazalo, da je bilo veselje preuranjeno. Moja izkušnja z onkologom je, da ima vedno dovolj časa za pogovor. Prvič sem ga res dolgo zadržala, ampak nisem imela občutka, da mu kaj ni bilo prav… zares se je potrudil in mi dal vse odgovore. Je pa res, da sem se pripravila (imela sem plonk listek:)). Morda je tretja oseba res za koga dobra izbira, meni absolutno ni prišlo na pamet, da bi moža imela na pregledih zraven in ni mi žal…
Počutim se super, pa saj sem se tudi pred operacijo. Malo me je strah kemoterapije, a jemljem to kot nujno zlo na poti do najslajše zmage … premagati ta stvor, ki me žre. Jeseni bom 50.. torej na pol poti;))
Srečno Blanka!
Pozdravljene,
tudi sama sem letos vstopila v klub nas bork, čisto nepričakovano- lahko rečem samo šok, operirana 6.6.14, čakam na obsevanje, počutje niha, onolog pravi, da imam v svoji nesreči neizmerno srečo, da je bil duktalni carcinom tako hitro odkrit, imela delno odstranitev desne dojke,……punce vse zmoremo, le če hočemo’ ne vem sicer kaj prinesejo obsevanja, je pa hormonsko odvisen, zato ne vem ali me čaka tudi hormonska terapija, 7.7.14 sem naročena na simulator- napišem kaj več, ko zvem. Veliko informacij pa sem dobila od vas drage dame, saj se pri onkologu nisem znašla najbolje, ker sem enostavno pričakovala, da mi pove kar je potrebno, tako, da sva pred in po operaciji zelo hitro zaključila najina srečanja, pravi, da je vse uredu, obsevanje peventivno………..
Pozdravljene,
tudi jaz delam vsem družbo v tej”ne bodi je treba zadevi”.Glavo gor.Ko sem izvedela za diagnozo ,je bil to
velik šok.Po nekaj dnevih sem zadevo premlela in prebavila.Po tem sem spoznala nekaj sotrpink,ki so precej mlajše od mene,katere imajo vso predpisano proceduro za sabo.So čile in zdrave.
Meni osebno operacija ni predstavljala nobenega problema.Sedaj sem v fazi kemoterapije(tu mi postane slabo že ob misli na to,ampak se tudi to pregura),čaka me pa še obsevanje.Največ sivih las mi je povzročala misel na kemo.Ni čudno.Saj ob toliko negativnih informacijah se nagne tudi najmočnejše drevo.Imela sem pa srečo,spoznala sem zdravnico ki je že pred 10 leti prestala kompletno terapijo.Sliši se,da se noben medicinar ne bi podvrgel kemoterapiji.Ona je pa” živi” dokaz da ni vse tako grozno.To mi je vlilo veliko poguma in tako gledam optimistično v bodočnost.
Vso srečo vsem in čim lažje prestajanje neobhodnega.
mačka64
Ja tudi mene je bilo strah keme in tudi jaz imam take, ki so 23, 10 let nazaj dale češ terapije in so o.k., prav tako sem se slišala z medicinko, ki je bila na kemo, pa prijateljica dela v farmaciji in njena mama je prav tako bila na kemo…….tako, da ne vem zakaj širijo bedne informacije, da kemo kar vse po vrsi ubije.
Je pa res, da moram potem tudi same veliko narediti.
Se srečujemo na onkotu….pa niti ne vemo 🙂
Srečno punce
Pozdravljene, tudi jaz imam IDC, vec jeder, eno rakavo, odstanjena cela dojka z rek , hormonnsko odvisen, zal pozitivne bezgavke. Glede na to me caka kemo, kar mi predstavlja nadaljnjo nocno moro. Zanima me ali je vedno kemoterapija, ce so bezgavke poz., kljub temu da je odstranjena cela dojka in bezgavke ter je tumor hormonsko odvisen. A ni dovolj samo hogmonsko zdravljenje ????
Žal ja, ker nobeden ne more vedeti ali je kakšna rakava celica pobegnila se kam, kjer bi lahko tvorila metastazo ( možgani, kosti, jetra, ledvica, pljuča).Tudi tiste, ki imajo negativne bezgavka ampak agresivni tumor grejo na kemoterapijo.
Hormonsko zdravljenje je namenjeno preprečevanju razvoja novih tumorjev na dojki, jajcnikih in uniči proizvodnjo estrogena, ki je krivec za razvoj tumorja.
Tudi mene je bilo strah, zelo…ampak evo danes zadnja kema in je šlo kar hitro mimo, sedaj čakam, da mi zrastejo laski ;). Poišči si kakšne sotrpinke s katerimi se boste podpirale. Jaz jih imam tri s katerimi smo začele in končale kemo ta teden :). Nisem pa imela jajc, da bi šla samo na operacijo in kakšno alternativo…to pride sedaj na vrsto zraven.
Pošiljam ti močan objem, vedi, da nisi sama 🙂 in če boš rabila kakšne odgovore bomo tukaj.
Mici2014, Hvala za spodbudo, nevem jaz se kemo tako bojim, pa nevem zakaj, op. verjetno ni nic proti temu, kako se odlociti ni enostavno, poznam ljudi ki so kemo odklonili pa so ok, verjetno vsem ne pomaga enako, koliko % pa doprinese kot dopolnilna terapija, a je tudi to odvisno od posameznika? Mogoce sem prevec prebrala, pa se mi ze mesa pocasi 🙂
Meni so odstranili celo dojko, vzeli varovalno bezkavko, ki je bila čisto ok in sem še vedno dobila 4 seanse kemoterapije. Kao, ker je bil visok gradus tumorja.
Mislim pa, da ljudje ne bi smeli razmišljati ali bi odklonili terapijo ali ne. Nihče ne razmišlja ali bi šel na operacijo ali ne. Kema je bila zame najhujša stvar na svetu, ker sem svoj koktail izredno slabo prenašala ampak jemala sem jo kot del celotnega zdravljenja oz. programa. Saj vendar ne moremo sami sebi izbrati kaj bi od zdravljenja imeli in kaj ne.
Jera5 seveda zdravniki vedo kaj je najbolje za nas, vendar mora vsak zase le dobiti dovolj podatkov o tem kaj bo prejemal, kemo je strup, da groznih stranskih ucinkov, tudi trajnih ne omenjamo, vsak naj se odloci zase, zivljenje je pac nase, ni nujno da kemo pomaga oz. da se bolezen ne ponovi…..so vsekakor lastnosti tumorja tiste, ki odlocajo o tem ali in kaksno kemo prejemas, tudi gradus, koliko si ga pa imela?
Tudi jaz sem prve tri slabo prenesla. Tri dni bruhalamin preležala v postelji, dva dni se cajtala in porem spet 15 dni uživala. Sedaj zadnje tri so mile in ni bilo slabosti…le par dni boleče mišice, boleči nohti in izguba okusa, kot da bi popila kislini ( tam od 4 do 10 dneva)…ampak potem je spet o.k.
Verjemi tudi jaz sem se bala zeloooo, kot sem napisala….ampak pač sem sprejela in uredila v glavi, da bom to dobro prenesla. Izgledam dobro in hicem biti dober vzor ostalim. V ponedeljek me je videla ena mamica, ki ima sina, ki ima limfom in se ni mogla načuditi, da tako dobro izgledam. Pomagam si z dobro svezo hrano in dodatki zrolit in cellfood ( to sem en dan in 3 dni po kemi izpustila). Veliko je v glavi in sprejmeš kar ne moreš spremeniti. Moja sestrična je po 23 letih od kemoterapije kot rožica sedaj pri skoraj 60 letih.
Ja eni odklonijo in imajo srečo, da ni bilo nobenih mikrozasevkov. Jaz nisem odklonila, ampak bom naredila vse, da se ne ponovi, ker nočem se enkrat skozi to.
Od prijateljice mami je ginekologinja v pokoju in mi je omenila, da je imela primere, ko so odklonile operacijo in kemo…pa se ni dobro končalo.
Sama se moraš odločiti, ampak ti priporočam, da greš skoti to močno in odločno. Jaz sem šla sama skozi to, ker nimam parterja, niti prave podpore od drugih. Vse se da ;).
Nisem prebrala vsega, samo tole.
Tudi jaz sem se bala keme, kot hudiča.Pa so res zelo zelo prijazne sestre, vse ti razložijo.Jemale sem tablete po spisku in strogo sem se držala pri hrani.Tisti dan sem jedla bolj malo, tudi naslednje pet dni preprosto hrano.Na par ur.Samo kruh in sir, ali ocvrta jajca, riž z grahom, kuhan krompir s korenčkom….Zjutraj sem pojedla suhe slive za prebavo,ker sem bila zelo zaprta, sem si par dni vedno pomagala z glicerinskimi svečkami (imajo v lekarni..okoli 5 evrov).
Ko sem nehala s tabletami po petih dneh, sem začela normalno jesti.Bruhala nisem nikoli.Tri dni je bila ena oddaljena slabost in ni bilo sile.Res pa je , da sem vedno prve tri dni odležala in bila zaspana.
Ugotovila pa sem, da mi mleko ne paše.Enkrat sem si skuhala polento z mlekom- sem imela popolnoma kovinski okus v ustih.
Od takrat sem se mleku izogibala in tudi kovinskega okusa ni bilo več.
No, to so prve tri.Naslednje tri so dosti bolj enostavne.Jaz sem imela po četrti toliko energije, da sami sebi nisem mogla verjet.Ta mesec me čaka zadnja….
Saj bo! Kar pogumno! Bomo držale pesti zate!
Vem, da se da vse prenesti, vendar zame bo to res tezko, ze celo zivljenje me namrec spremlja strah, tesnoba, anksioznost, mogoce je to povezano z mojo scitnico, nevem, tak panicar kot jaz, ki trikrat prebere stranske ucinke antibiotikov preden jih spije, ter si pri virozi vsake pol ure meri vrocino, ce je se, tezko da bi prestal kaj takega, saj me bo od strahu pobralo 🙁 ze operacije me je bilo groza, pred bolnicami imam pa od nekdaj fobijo, pa nikoli bla v bolnici, in takega cloveka se to zadane, ne le op. se kemo, pa bodi mocan ce si lahko, res ni pravice na tem svetu !!!!
Moj je bil gradus III. Lani mi je zrastel skoraj čez noč.
Ha ha jaz sem se keme bala, mislim, da je to nekaj najhujšega kar lahko doživiš in nikoli več si je ne želim. Na začetku pri prvi sem si kot norec merila temperaturo, umivala zobe, splakovala z žajbljem ker sem bila čisto panična kaj vse me lahko doleti, če ne bom pazljiva. Ampak razen neznosne slabosti in zaprtja drugih težav nisem imela. Ko sem se sestavila sem veselo hodila v službo, vrtnarila itd. skratka nisem ležala doma.
Jemljem pa tole svojo letošnjo odisejado kot pljučnico. Je malo bolj resna kot viroza, jemješ zdravila in se držiš nekih navodil, da čim prej mine. To je to. Ali pa kot projekt, ki traja in se potem zaključi in gremo dalje.
Jasnica4, moj je bil gradus 2. Glede na to, da si imela pozitivne bezgavke, boš zagotovo imela tudi kemoterapijo. Težko razumem, da te je tako zelo strah .. si še zelo mlada? Jaz sem KT vzela kot nujno zlo na poti do cilja- premagati tega hudiča, ki me žre. Tudi izguba las je v tem paketu. Če si imela HER2 pozitivnega, imaš možnost, da boš dobila tarčno KT (biološko), ki ne povzroča odpadanja las. Ampak, saj to ni taka reč .. lasje spet zrastejo, kemoterapija pa mine. Jaz sem imela ‘že’ dve. Pri prvi sem cel dan čakala kakšno reakcijo. Drugega kot zaspanost me ni doletelo. Teh stvari se sicer ne da kar posplošiti, ampak mislim, da za vse še kako velja – strah vse le še poslabša. Zato, Jasnica, misli na lepe stvari.. in ne daj se! Zmagaj!
Kema ali ne določijo oni na podlagi testov tumorja potem, ko operirajo….pa ti si imela tudi pozitivne bezgalke…torej se je razširil in ti bodo določili kemo in obsevanje, pri her-2 pozitivno je ponavadi se eno leto biološko zdravilo na tri tedne.
Tudi jaz sem en velik panik in sem se zelo bala operacije, ker je bila to moja prva. In tudi pri kemo sem si kar naprej merila temperaturo, umivala, razkuževala……vse naštudirala, zato tudi jemljem zeolit, da požre odvečne strupe in prepreči druge težave. Poznam jim par, ki so bili na kemoterapiji pa so vsi o.k., le en prijatelj je ostal brez delnega okusa, ker je imel res močne keme (limfom).
Žal so vsem odpadli lasje ob kemi…tri tedne. Tudi če ti jih ostane ene par jih je bolje obriti. Meni je obrvi kar pobralo tam pri cetrti kemi in se jih rišem, spodaj je puh in vsi misliji, da jih še imam, znam evo dobro prekriti in narediti obliko. Trepalnice imam pa zelo minimalisticne…vse velike so odpadle in se razrecile.
Vem, da se grozno počutiš in verjemi, da smo se tudi ostale.