Imam dovolj moči
Ojla!
Ja, kadim že 20 let. Trenutno 10 – 15 cigaret na dan. Skrajni čas je, da neham. Že velikokrat sem poskusila, zdržala tudi do nekaj mesecev, potem spet začela. Odločila sem se, da poskušam s pomočjo.
Brskam po spletu in me zanima, ali ima kdo pozitivno izkušnjo s to metodo laserske terapije:
http://www.facilitas.net/sl/domov/
Zadeva ni ravno poceni, ampak vredna vsakega centa, če je učinkovita.
Dobrodošel še kak drug predlog…
Že vnaprej se zahvaljujem za pomoč!
lp, jaz…
Jaz živjo
Metod kako prenehati s kajenjem je ogromno in vsak išče svoj način. Sam se jih poskusil veliko od hipnoze do knjige Alan Carra(toplo priporočam). Na koncu po mojih izkušnjah gre izključno za notranjo odločitev, da se s kajenjem preneha. Takoj, čez noč. Takrat pa tistega odrešujočega ”še enega cigareta ni”.
Prvič sem nehal kaditi za 7 let ali več, drugič za nekaj mesecev, sedaj ne kadim leto in 8 mesecev. Prižgal pa ne bom nikoli več.
Zapomni si (po mojih izkušnjah):
– eden je kajenje in si lahko zelo hitro nazaj,
– tudi če ti ne uspe ne obupati,
– čas mineva s tem pa želja po tistem še enem, čeprav se ti bo lahko kar nekaj časa zdelo, da kriz ni in ni konec. Jih je, ogromno nas je nehalo in skoraj vsi smo se počutili enako kot ti!!! VSI!
– na koncu boš ugotovila, da sploh ni bilo tako grozno težko nehati, samo ne prižgeš tistega še enega. Ampak, daj si čas, da odvisnot preboliš. Nihče od nas ni superheroj.
Lep pozdrav in srečno
Gruber, hvala za spodbudne besede!!!
Po tem pisanju včeraj sem se uspela prepričat, da pa tudi jaz zmorem. In da bom poskusila prekinit brez vse pomoči.
Danes še nisem prižgala. Zjutraj sem imela kar veliko krizo, trenutno je kar znosno. Trenutno nisem v službi (bolniška), tako da mi ostaja res veliko časa, kar mi prenehanja prav nič ne olajša. Naj bi počivala, ampak če samo ležim, berem, gledam tv, mi misli ves čas bežijo na “pavzo”.
Cel dopoldan že srfam, prebrala sem kar precej zgodovine na tem forumu in ugotovila, da res nisem sama in da bom dala vse od sebe, da mi tokrat uspe.
Zanimivo mi je, da me je danes začelo boleti v pljučih (desno zgoraj), pa ne vem ali je to del krize, ki se obeta ali kaj drugega. Bomo videli.
Zaenkrat zelo optimistična jaz…
Malo se razglej po forumu. Pomaga.
Če si do sedaj zdržala po več mesecev si pravzaprav zdržala tudi abstinenco, vendar to samo ni dovolj. Kajenje vnaša v življenje zasvojenost in potrebno si je izbrisati potrebo po zasvojenosti.
Drugače se pa ne gre za neko berglo v smislu odvajala. Nobena tableta ali druga stvar, ki jo prejmeš danes ti ne pomaga, da čez več mesecev ali celo let ne prižgeš. Kakorkoli že, nikoli ni prezgodaj nehati kaditi in s tem nehati živeti življenje z zbadanjem v prsih, nenehno utrujenostjo, občutkom hladu, smradom oblek in telesa,uničenim okusom, večno vezanostjo na cigarete in vžigalnik……pa še bi lahko našteval.
Važna je odločitev.
Tretji dan… danes je precej lažje kot včeraj. Pomagam si z Ašičevim čajem za pomirjanje. Danes do zdaj nisem imela hujše krize. Me pa ves dan zebe, pa omotica je prisotna.
Saj vem, da težim tukaj z mojim počutjem, ampak tako mi je lažje. Če povem vsaj nekomu.
Partner še tudi vztraja.
Prebiram Carrja in mi pomaga.
Imam občutek, da mi bo uspelo. Če danes pomislim, da bi prižgala, mi kar slabo postane.
Vem, dobro vem, da krize še pridejo. In to verjetno kar hude. Dala bom vse od sebe tokrat.
Hm… a sem sploh lahko kdaj nekadilec ali bom vedno bivši kadilec? Ah, saj ni važno, samo da ne želim biti več kadilec in se za to borim!!!
Lp vsem sotrpinom!
jaz…
No, zaenkrat sem na dobri poti, da spremenim naslov te teme. Danes teče 8 dan brez cigarete. Je težko, ampak lažje, kot prva dva dni, ki sta bila dejansko peklenska.
Ob misli na “samo še enega” se spomnim teh dveh dni in si rečem – NI VREDNO!
Počutje je boljše, hrana ima dejansko drugačen okus in zanimivo – zavoham kadilce, kar prej nikoli nisem. Ne rečem, da mi smrdijo, le zavoham jih – dejansko imajo zelo močan vonj po tobaku, česar prej, ko sem kadila, sploh nisem vedela. Sem mislila, da lahko z enim čigumijem vse prekriješ, ampak še zdaleč ni tako.
Pojavila se mi je tudi želja po gibanju. Prej sem, ko sem postorila vse nujne stvari, padla na kavč ali v posteljo. Zdaj pa bi šla tečt. Tako da naslednja investicija je nabava športne opreme.
Zelo mi pomaga pitje Ašičevega čaja za pomiritev – me sprosti in zmanjša simptome krize. Sploh dobro vpliva name zvečer, ker ponoči dejansko kar dobro spim.
Ponoči sem se potila le prvo noč, mrazilo me je prve tri dni, tudi omotica je izzvenela. To so pa tudi vsi znaki fizične odvisnosti, ki so se do zdaj pojavili. Ampak psiha, vem, psiha je tista, ki je lahko usodna za ponoven začetek.
Ampak jaz sem še vedno optimistična!!!
LP vsem borkam in borcem in upam, da nam v tej borbi uspe zmagat!!!
LP, jaz…
15. dan teče danes. In zaenkrat brez večjih pretresov. Prav ponosna sem nase. Vem vem, še bodo krize, ampak zaenkrat gre dobro.
Še 1x moram napisat: Ašičev čaj za pomiritev je zakon! Meni ful pomaga. Pijem ga zjutraj in zvečer in se mi zdi, da me dejansko pomiri in mi pomaga preživet manj stresen dan ter se ponoči dobro naspat.
V glavnem, danes sem šla s prijateljico na kavo (to so bile ponavadi kavice z vsaj pol škatlice cigaret zraven v roku dobre ure). Ona je kadila, gledala sem jo in ji zavidala užitek, ki si ga je privoščila. A ob tem sploh nisem pomislila, da bi tudi sama prižgala. V bistvu mi je smrdelo, kar pogrešam, je tisti občutek uživancije ob pavzi. Doma pa še vedno hodim na pavzo (prej sem kadila samo na balkonu, lepo sede za mizico in kakšen časopis zraven). Zdaj grem še vedno vsaj 1x na dan za 5 minut ven, pa čeprav zmrzujem, ampak si vzamem svojih 5 minut tišine (v hiši drugače skačejo in kričijo trije mali otroci). Tako malo odklopim in se prevetrim, potem pa spet vrnem v živahen tempo na 200 obratov. Torej kaj hočem povedat: še vedno imam svojo pavzo, pa čeprav brez cigareta. To mi je namreč predstavljalo veliko težavo pred odločitvijo, da neham.
Lep pozdrav vsem, ki se trudite in vsem, ki vam je že uspelo ter seveda tudi vsem, ki se boste šele začeli trudit!
Zdržimo!!!!
LP, jaz…
1 MESEC!!!! Joj, res sem ponosna nase! Sicer preživet z manjšimi in večjimi krizami, ampak uspelo mi je! In zdaj naprej.
Edina fizična težava je še vedno zaprtje. Količine hrane nisem povečala, jem edino več sadja in zelenjave, kosmičev. Ampak prebava… groza. Pa še nenormalno me mučijo vetrovi in to ves čas. Predvidevam, da zaradi toliko sadja, ampak če ga pa ne jem, me pa totalno zapre. Kakšen predlog?
Pa še nekaj dr. Čakš: naslov moje teme je tako pesimističen, saj sem prvi post napisala v prepričanju, da jaz pa ne zmorem. Zdaj pa vidim, da gre in imam namen vztrajat še naprej. A je možno spremeniti naslov v “Imam dovolj moči” ? Ker sem se odločila, da jo res imam. Ja, dejstvo, ni fora v tem ali imaš moč ali je nimaš, fora je v tem, da se odločiš, da jo imaš!
Hvala vsem za podporo, res mi ogromno pomaga tale forum in veliko uspeha vsem nam, ki se trudimo!
lp, jaz…
Najprej vse čestitke!!!
Vsekakor ste našli DOVOLJ MOČI. Težave s prebavo se bodo postopoma uredila, samo še nekaj potrpljenja je potrebnega. Črevo je namreč bilo do sedaj navajeno na “stimulacijo” s strani nikotina in se ora sedaj prilagoditi.
Glede naslova se povsem strinjam z vami, vendar moram povprašati upravljalc, če se to da. Lahko pa odprete tudi novo temoz naslovom “Imam dovolj moči”.
Zares sem vesel uspeha
HVALA dr. Čakš za spremembo naslova teme! Se mi je kar zvišala samopodoba ob spoznanju, da zmorem, da tudi jaz imam moč, če si nekaj resnično želim.
Gruber, tudi bravo ti! Bravo mi vsi, ki nam uspeva! 🙂
Druače sem se pa danes pogovarjala s punco, ki je kadila 10 let in zdaj že 4 leta ne. In je rekla, da čisto vsak dan pomisli na cigaret. Sicer nima krize, da se bi težko premagovala, ampak vsak dan vsaj 1x pomisli, kako bi ji pasalo enega prižgat. Zanimivo. Ampak je pa rekla, da je bila ta odločitev pred 4 leti najpametnejša odločitev, kar jih je premogla…
V glavnem, borimmo se naprej!
Držim pesti za vse nas!
lp, jaz…
Da se malo javim: še vztrajam!!! Zdaj bo 7 tednov in ponosna sem na to!
Je pa za mano težek teden: bila sem zelo razdražljiva, vse mi je šlo na živce, doma sem kar nekaj težila ostalim družinskim članom in nič mi ni bilo prav.
Pa na jok mi je šlo pogosto.
A to lahko pripišem prenehanju? Ker po eni strani imam občutek, da pa zdaj za vse moje težave okrivim prenehanje kajenja in tako najdem dober vzrok in opravičilo in to je to. Tako kot pri “sitnobi” otrok vedno najdemo vzrok v vremenu (polna luna, prazna luna, nizek pritisk …) :)))
V glavnem ne glede na vzrok ne mislim obupat. Počutim se mnogo bolje kot prej, veliko več sem aktivna in tudi veliko več zmorem. Zdaj namreč neham tečt zato, ker me noge bolijo in ne zato, ker ne morem dihat! Posledično tudi dosti več pretečem. Še vedno imam sicer probleme s prebavo, ampak s suhim sadjem, semenkami in veliko tekočine ter bolj zdravim jedilnikom tudi to nekako prebrodim.
Lep pozdrav vsem!
Jaz…
LAHKO STE PONOSNI!!!
Kar vztrajajte. To, da ste razdražljivi in naporni sebi in drugim okoli vas je vsekakor eden od abstinenčnih pojavov. Vendar bo ta, tako kot tudi drugi, počasi izzvenel. Kadar se to pojavi, je najbolje oditi v naravo, vsaj na sprehod, če že ne kakšne dodatne telesne aktivnosti. S tem, boste manj obremenjevali sebe in okolico.
Zares čestitke, da ne mislite obupat in prepričan sem, da ne boste. Le pogumno naprej!
Lep pozdrav vsem!
Da se malo javim: še sem pridna! Zdaj je pa že dobra dva meseca. In prepričana sem, da bo še trajalo, čeprav je bilo vmes kar nekaj težkih preizkušenj. Ampak uspelo mi je reči NE! Partner spet kadi, zato mi je še težje. Ampak zaenkrat vztrajam.
Prebava se mi je dokaj uredila, izgubila sem pridobljene kilograme predvsem z redno rekreacijo ter odpovedjo večerjam. Prav tako je na mojem jedilniku več sadja in zelenjave, predvsem pa manj svežega kruha. Ja, in hrana ima dejansko okus! 🙂
Počutje: fenomenalno!! Ne morem verjet, koliko boljše se počutim; imam neprimerljivo več energije kot prej, zjutraj sploh ni več tako težko vstat.
Prepričana sem, da mi bo uspelo, sploh ob pogledu na očeta, ki je na smrtni postelji zaradi pljučnega raka. Prav zaradi teh nespodbudnih okoliščin toliko večkrat pomislim: saj bi samo enega. Ampak vem, da en ne obstaja! Nisem dovolj močna, da bi potem ostala samo pri enem, sem pa dovolj močna, da ostanem pri nobenem!
V glavnem, vsem bivšim kadilcem in tistim, ki si to želijo postati, pošiljam pozitivno energijo in voljo, ki je potrebna za tak dosežek.
lp, jaz…
Bravo, jaz!
Tudi jaz še nisem prižgala od kar sem nehala, 6. aprila bo tri mesece.
Kakšne pretirane zelo hude krize do sedaj ni bilo.
Se bom pa morala disciplinirati pri hrani. So se že nabrali odvečni kilogrami (3).
Ja, pa telovaditi. Enostavno mi ne znese. Po drugi strani se pa potolažim, bolje kakšen kilogram več, kot pa da kadim! Sedaj bodo toplejši dnevi in se moram spraviti k teku, namen imam teči zjutraj, zvečer mi ne bo uspelo. Samo kaj, ko pa je zjutraj tako fajn poležati v postelji….
Rabim eno fejst hudo brco v rit!!!!
Lep pozdrav vsem,
nanika
Selanka najprej čestitke, ker ti uspeva!!!
Tudi jaz sem imela na začetku kar nekaj težav, da sem se spravila malo migat (začela sem noter na orbitreku in leg-magicu), zdaj tečem zunaj vsak drugi dan 6 km. Nikoli si nisem predstavljala, da bi mi bil tek všeč, ampak dejansko mi je postal. Med tem veliko razmišljam, predelam dnevne informacije, splaniram naslednji dan ali pa samo poslušam glasbo in se odklopim. Res paše. boš videla, ko boš enkrat začela,se bo na začetku res težko spravit, a ni ga boljšega občutka kot ko se vrneš z rekreacije, se stuširaš in si prijetno utrujen. Pa še dober občutek je, ker narediš nekaj dobrega zase. Po dveh mesecih redne vadbe zdaj že komaj čakam na tiste dobre pol urce samo zame. Se splača!
v glavnem zdrživa še naprej, več nas je, lažje nam je, ko se tako skupaj borimo in bodrimo!
Lp, jaz…