hujšanje glede na krvno skupino
Slišala sem, da obstajajo določeni izdelki, ki jih ljudje z določeno krvno skupino lažje prebavljajo in s tem omogočajo izgubo kilogramov po zdravi poti, resnično glede na krvno skupino.
Zanima me, kateri so izdelki, ki naj se jih izogibam (moja krvna skupina je O) in katere so za moje telo priporočljive???
Hvala.
Crystal
Par let nazaj sem dobila prevod za hujšanje za krvno skupino A, ki jo imam jaz. Takrat te knjige ni bilo moč dobiti na našem tržišču. Prevod sem dobila po čistem naključju, ker moj znanec pozna prevajalko.
Za krvno skupino 0 ne vem načina prehranjevanja, vem pa, da je pri nas izšla knjiga na to temo.
Napisala pa ti bom svoje izkušnje. A-jevci naj bi bili čisti presnojedci, pili naj bi samo sojine napitke in vodo, jedli samo rižev kruh. Pa sem poskusila. Soja se mi je dobesedno gabila, riževi kruhki so bili taki kot da bi jedla žagovino, o mesu pa sem razmišljala ves čas, ker ga imam rada. Po pitju sojinega mleka mi je bilo slabo, dejansko mi ni pasalo za želodec.Zelenjava me nikoli ni nasitila in sem bila ves čas lačna. Obupala sem po tednu dni, saj sem se slabo počutila, bolela me je glava… Tako da od te diete, ki je bila nekaj časa dejansko modna muha, ne pričakuj preveč. Raje jej po svojem občutku tisto, kar te nasiti za dlje časa in ti da potrebno energijo za delo.
Živjo. Prehranjevanje glede na krvno skupino ni dieta, gre za način življenja. Ločiti je treba, kdaj želimo telo izrecno nasititi z beljakovinami, drugič z ogljikovimi hidrati, tretjič ga temeljito prečistiti ipd., tedaj gre za diete. Take restriktivne diete lahko izvajajo le tisti, ki so dovolj “počistili podstrešje” in vedo, zakaj to počnejo.
Lotijo se je (včasih) tudi kaki športniki ali drugi, ki redno trenirajo, čeprav imajo bolj ali manj zelo uravnovešeno prehrano, pa vendar verjetno včasih rabijo telesu “povzročiti” nekakšen šok ali enostavno temeljito spremembo, morda zato, da se telo potem bolje odziva na trening, torej na močno obremenitev mišic.
Včasih izvedejo dieto za t. i. definicijo, ki je in ni hujšanje. Pri “navadnem” hujšanju je ljudem cilj preprosto znižati težo, tj. doseči čim nižjo številko na tehtnici, pri tem največkrat storijo eno največjih napak, ker (o tem je bilo tu že veliko napisanega) se telo samega sebe dobesedno poje, to pomeni, da laiki, ki se niso potrudili dovolj prebrati pomembnih informacij, stradajo, zelo malo pijejo (ker vemo, da voda prinese težo), jejo samo določeno hrano ipd., s tem pa odžirajo osnovni material mišicam. Te rabijo največ hrane – gradiva za svoj obstoj in nadaljnjo rast (poleg treninga seveda) in ker so mišice največji porabnik energije, začnejo hitro plahneti, telo jih najprej načne.
Ko je take osebe tudi vidno manj, misli, da je čudovito shujšala, gre pa za to, da je izgubila še tisto mišično maso, ki jo je kdaj koli pridobila. Ker pa je taka oseba (zelo nepremišljeno!) izvajala tako restriktivno dieto, ni imela moči ne volje niti za kak daljši sprehod, kaj šele lažji rekreativni tek, da fitnesa ali intenzivnega plavanja niti ne omenjam, torej rasti mišic ni spodbujala.
Pri definiciji pa gre nasprotno za to, da trenirana oseba “prečisti” telo, izgubi težo, vendar (!) ohrani obstoječo mišično maso, te je precej več kot pri tistem prejšnjem laiku, ki strada. Ker je trenirana oseba prigarala to mišično maso, ki jo ima, se zaveda, kaj pomeni oz. kakšna škoda je, če jo izgubi. Pri definiranju je taka, trenirana oseba na dieti, lahko beljakovinski, ogljikohidratni ipd., vendar zraven enako kot prej (!) trenira, tudi ta oseba ima na trenutke malo manj volje do treninga, vendar to premaga z disciplino.
Zato ni pravično reči, da so diete slabe. Gre za to, da jih ljudje zlorabljajo, izvajajo jih povsem nepripravljeni, od njih pričakujejo čudeže, sami pa zato niso pripravljeni storiti nič. Tako ne gre. Dieto, če ji že tako rečemo, je treba spremeniti v način življenja. Tudi pri tem brez tega, da sami storite največ, ne gre. Potrebna je disciplina, ni se prijetno odrekati stvarem, “ki dišijo”. Vendar ko enkrat prečistite telo te “čudovite” hrane – hamburgerjev, sendvičev, pic, raznih sladkih napitkov itd. – tedaj se zaveste, da ste pravo čudovito hrano – zelenjavo, pripravljeno na tisoč in en način, sadje, polnovreden kruh, manj masten jogurt, manj mastno skuto itd. – zelo zanemarjali.
Torej toliko o tem, kaj je dieta, zdaj pa o načinu življenja. Način življenja pomeni, da je vaše telo pripravljeno živeti po za vas novih merilih. Na to ga morate pripraviti! Ima športnik kupčke mišic, ker si je to želel, je o tem sanjal, se zjutraj zbudil in – evo? Je kar malo naključno treniral par dni, kak teden ali dva? Ne, za to je potreben dolgotrajen, predvsem pa načrtovan trening. Tudi vi morate telo najprej prečistiti, mu postopoma uvajati nove stvari, ne pa kar čez noč – ne da bi o tem temeljito premislili, se dovolj informirali – uvedli nove stvari, zato pa vam “diši” staro življenje, sojini napitki se vam gabijo (zakaj si ne bi namesto tega pripravili sojino meso?), polnovredne testenine so kot žaganje (poskusite riževe testenine, so zelo lahke), zelenjava je pusta (seveda, če ste bili prej navajeni na izdatno zabelo, morda celo ocvrto zelenjavo, zdaj jo zabelite precej manj, zraven si privoščite nekaj kockic manj mastnega sira) itd. Ko boste nove stvari počasi uvedli v svoje življenje, boste avtomatično izgubili željo po “stari” pici (bo premočnega okusa, premastna), pripravili si jo boste po svoje ipd. In tako vam bo ustrezalo do nadaljnjega. Ne boste na dieti, to bo vaš – bolj zdrav – način življenja.
Enako velja tudi za prehranjevanje oz. ločevanje hrane glede na krvne skupine. Gre res – vsaj po naslovu knjige, ki jo je izdala založba Mavrica – za diete, ki pa jih – če to seveda želite – morate sprejeti za način življenja. Knjiga je pravzaprav strokovna razprava, podana v bolj laični obliki dr. Christopherja J. Hammonda, njen naslov pa je 4 diete za 4 krvne skupine. Ločeni obroki z upoštevanjem krvne skupine – prehrana za vitko linijo in zdravo telo. Kako boste knjigo sprejeli – kot dieto za hitro hujšanje (in bili verjetno še enkrat znova razoračani) ali pa kot način življenja (in se ne boste ozirali na besedo dieta v naslovu) – je odvisno od vas. Nihče vas v to ne more prisiliti. Verjetno pa ne škodi, da zadevo, če vas že zanima, malce preštudirate, morda tudi temeljiteje preučite, nato pa presodite, če je stvar za vas.
Vsekakor pa učinka ne bo, če boste vzeli knjigo v roke, drugi dan tekli v trgovino in kupili stvari, ki so omenjene v receptih, si pripravili izključno priporočene obroke, nato pa čakali, kaj bo! Kar preberite knjigo, preučite dane nasvete, nato pa se lotite takega pripravljanja hrane premišljeno, zraven pa se morate ukvarjati tudi s kakim športom – pa ne le zaradi diete (zakaj ljudje mislijo, da je rekreiranje izključno in le za hujšanje?!), tudi vaše telo (še tako idealno, vitko, oh in sploh) potrebuje gibanje, potrebuje mišično maso, ki ga “drži pokonci”.
Kje ste še videli kako osebo, ki se bolj ali manj redno rekreira, da bi se vlekla naokrog kot megla (če ni bolna, seveda), bila brez volje, energije do življenja, stalno posedala na kofetkih, drinkih ipd. Gibanje potrebujete tako kot hrano. Ni pa treba vsak dan teči, plavati, kolesariti, rolati itd. kilometre in kilometre, izberite si športno panogo, ki vam je všeč, poskusite biti dejavni vsaj 3-krat tedensko.
Zopet velja železno pravilo, ne storite tega čez noč, če prej niste bili vajeni ničesar. Začnite postopno, z manjšo obremenitvijo, kar koli že počnete, naj vam bo všeč, če le morete, si izberite družbo, ki vas bo spodbujala, vi pa tudi svojega “sotrpina”. Postopoma obremenitev povečujte, sicer se boste začeli dolgočasiti. Predvsem pa uživajte v življenju. Tako uspeh ne bo izostal.
Za konec: rekli boste, kaj se dela pametno. Lahko se delam pametno, prebrala sem veliko, obiskala veliko zdravnikov, noben pa mi ni pozdravil alergij oz. bolje rečeno negativnih reakcij telesa na hrano, zemljo (prst) itd. itd. Vsak zdravnik je iskal nove in nove vzroke za rane po rokah: na vsem lepem se je koža preprosto odluščila, rana je šla v globino, nato je vse skupaj krvavelo, nastajale so hraste, nekatere so se ognojile, so imele rumene izcedke. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto, na vseh prstih, dlaneh. Bi se VI rokovali s tako osebo? Vas ne bi preveval stud, ko vidite osebo s takimi rokami npr. na avtobusu? Enkrat je bila kriva hrana, drugič stik s prstjo, tretjič stres. Uporabljala sem take in drugačne kreme, ko jih ni bilo več na voljo, sem morala posebej naročati vse bolj in bolj smrdljive mešanice krem. Obup!
Spremenila sem hrano, spremenila sem način življenja (!). Za prvi vidni uspeh je trajalo en mesec, rane so se zacelile, da pa sem telo tudi dejansko prečistila, ne gledam več na koledar. Tako živim zadnjih 12 let, stara sem 29 let, do svojih sklepov sem prišla sama z branjem literature in raznim preizkušanjem, doma so me v začetku gledali postrani, danes me razumejo vsi znanci in prijatelji okoli mene.
Počutim se odlično, “stara” hrana mi ne diši več, pripravljam si jo po svoje, uporabljam izključno olivno olje, tudi pico imam rada – svojo, mesa ne uživam, mi ne paše, zelo rada imam sojino meso, sojine polpete delam sama (kupljene so neužitna mešanica konzervansov, soli in ščepca zelenjavnega ekstrakta).
Nisem na dieti, ne uživam posebnih prehranskih dodatkov, nobene posebne hrane iz posebnih stekleničk, preprosto uživam hrano, ki mi ustreza. Tečem, plavam. Končala sem dva univerzitetna programa, sodelujem v mednarodnem projektu. Delam v povprečju 10 ur na dan, za računalnikom. Če bo vse po sreči, si naslednje leto želim vpisati podiplomsko nadaljevanje. Živim. Ne tuhtam o dietah.
Srečno.