Hašiševo olje
Seveda z veseljem razložim – jaz sem ena od ‘tvojih’ veveričk. Ampak nič ne mencam in ne oklevam. Ker sem lačna (življenja), tvegam in zgrabim storž.
Seveda sprejemam drugačna mnenja in vem, da vsak po svoje vidi svoj problem. Če bi tudi ti zbolela za rakom, potem bi te razumela – si pač take vrste človek, ki vidi vse bolj črno kot je v resnici. Ampak iz tvojih besed je moč razbrati, da samo ‘veš kaj pišeš’, ker imaš pač neke take izkušnje. Tu te pa ne podprem, ker posplošuješ. Nismo vsi prestrašeni in ne čakamo na smrt. Niti razmišljamo ne o njej. Jaz nisem več mlada, delam pa s polno paro in tri leta po diagnozi nadgrajujem svojo izobrazbo in razmišljam o zamenjavi službe (na povabilo delodajalca). Prav nič me ni strah prihodnosti, nasprotno, veselim se je. Pa če me bo še enkrat doletelo, bom pa še enkrat šla po enaki poti. Z uradno medicino. Brez panike. Možno je, da bom umrla prej kot kakšen moj vrstnik, ki ni zbolel za rakom. Pa kaj potem – do takrat bom pa doživela še veliko lepega. In mirno bom spala in kaj dobrega pojedla… in brala neumnosti na teh straneh. So del življenja in jih sprejemam. Tudi tebe in tvoje razmišljanje,
Verjetno sem prehitro reagirala, ampak, ko preberem o tem, kako smo bolniki z rakom vsi ubogi, prestrašeni in samo še čakamo na konec … ah, pustiva to. Raje planirajva kako bova preživeli to čudovito popoldne. Zaradi forumov se pač ne sme biti slabe volje, kajne. Moja je že mimo. Upam, da tvoja tudi:)
Pozdravljen Drago, pišite na email [email protected] lp