grrr, me pojezijo neizpolnjene obljube
To ni res, življenjsko nujno je, da se zanašamo tudi na druge. Drugače bi bilo človeštva že zdavnaj konec. Poglej živali, še one sodelujejo.
Mirijam, ja, naporno bo. Kaj pa bi tašča rekla, če bi jo ti zdaj poklicala in ji rekla nekako tako: “Poslušajte, vem, da ste mi povedlai, da imate veliko dela, toda prej ste mi obljubili varstvo. Glejte, računala sem na vas, zdaj sem pa v stiski. Nezadovoljna sem, da ste pozabili na obljubo, in zdaj ne vem, kako bom lahko pripravila praznovanje. Za vse nas je pomembno, tudi jaz bi se rada v nedeljo lepo imela. Ali lahko spremenite svoje načrte? Ali mi svetujete kaj drugega?”
Moja mama je čisto enakega obnašanja in jaz sem se vedno obešala na njene obljube. Potem sem ji enkrat povedala, da ne toleriram takega obnašanja niti pri svoji hčeri, kaj šele pri njej. Pomagalo je!
Ene si nakopičijo celo četo otrok, potem pa jok in stok. Razumem taščo. Ti Mirijam si pa itak doma menda boš že napekla tiste biskvite no..ali pa jih kupi. Bo še najbolje zate. In ceneje
Pa, kaj ni v teh družinah eno samo sladkobno vzdušje? A da jim gredo tudi otroci na živce?? No, to je pa nekaj novega. Je treba malo prej razmislit koliko se ti zares sploh da s temi zadevami ukvarjat, ne pa potem ko je že prepozno, jambrat.
Meni ni tašča pazila otroka. NIKOLI. Sem ga imela z vso odgovornostjo in nikoli mi ni šel na živce.
Ti si pa slika :-). A če imajo ljudje veliko otrok, potem ni treba držat besede, če jim nekaj obljubiš, kaj pa imajo toliko otrok :-))? Dobro, da vem.
Bistvo problema tukaj ni, koliko otrok ima kdo in kakšno je njegovo prepričanje o nastanku in naravi vesolja, ampak to, da je ena oseba drugi osebi večkrat obljubila, da bo nekaj naredila, to obljubo potem še potrdila, ko bi bilo treba obljubljeno narediti, jo je pa pustila na cedilu.
In ne, tako obnašanje ni sprejemljivo, nikoli in do nikogar, edina izjema so okoliščine, ki tako ali drugače vključujejo rešilce in oddelke za intenzivno nego v bolnišnicah.
Mirjam, poskusi najti varuško, te babice so res samo za crkljanje :-).
Jah, težko karkoli rečem, če stopim čez prag in mi začne, da danes pa z dedijem drva žagata, jutri bo tud še, potem pa komaj, komaj čaka, da gre na njivo. Ji rečem, da grem v nabavo v Ljubljano in mi odvrne: ja saj boš že lahko s ta malim, a ne?
In ja, če ne potrebujem nujno varstvo (pod nujno štejem, če moram jaz ali kakšen od otrok k zdravniku), ima ona sina vedno v varstvu le, če sama to reče. Vedno lepo pove: glej, danes sem prosta, če rabiš pripelji. Tako pa je res bedno, ker je sama povedala, koliko “dela” ima.[/quote]
pa kakšne odnose imate eni? Težko ti je reči? Če je tašča res tako fejst, ne moreš lepo odkrito stopit do nje in ji rečt, da si zaradi njene obljube računala nanjo? Da bi se šla s taščo odkrit odnos? Če je tašča fejst, kot praviš, ti tega ne bi smela zameriti in tudi nič čudno ne bi izpadlo. Pomoje.
Kaj pa popoldan – ko pride tvoj mož iz službe, ne moreš takrat po nakupih in pečt peciva?
(in ja, jaz ti v delu, ko pišeš, da je z otrokom po trgovinah težje in da je pečt pecivo, če je otrok doma, težje, verjamem. Niso vsi pridni in mirni in nezahtevni).
Nikoli ti ni šel na živce:). Ne poznam starša, ki mu ne bi šel otrok vsaj kdaj pa kdaj na živce, pa četudi so najbolj odgovorni starši na svetu in ne poznam staršev, ki jim ne bi nikoli kdo drug popazil na otroka.[/quote]
Točno tako.:)
Poznam pa veliko tipinj, ki strašno rade sodijo in se pol strašno fajn počutijo,. ko nabijajo, da one pa nikoli niso in one že niso take, da so one ena sama popolnost . Ja, najbolj žalostno, da si kdaj še celo verjamejo, če jim že drugi ne. Ane, @to pravimi?;)
Mah, bedno mi je, ker vem, da če bi imela čas, bi mi ga 100% vzela. Res je, če bi jo izrecno prosila, bi mi ga tudi sedaj vzela. Tako pa pač imam delo, ki ga rada opravim sama, ni pa panike, če imam otroka zraven. Samo pogrel me je, ker ni rekla, če bo dež, ga bom imela, ali morda ga bom imela, ampak GA BOM IMELA.
In ja, seveda grem lahko, ko je mož doma. saj tako ponavadi delam. Pa tudi pečem lahko takrat. Samo stokrat lažje je, če to delam dopoldne, ko so ta večji v šoli in v vrtcu. Popoldne je potem drugih stvari dost. 🙂
Glede tega, težje itd. Ja, če sva sama doma, je na meni kot klop. Kakor je še kdo v stanovanju mali vzame pot pod noge in sam hodi naokrog. 🙂 Lumpek mali. So pa bili vsi taki, da ko so bili samo z mami, so to izkoristili na polno.
Še o vsem drugem, kao, kaj pa imaš toliko otrok. Mi je kar ornk smešno, da nekdo tako resnično razmišlja. In da imate otroke in povsod ga imate s sabo, samo zato, ker ste ga rodili in ker je vaš. Če jaz ne bi imela taščo bi si sigurno najela varuško. Da grem po celo fasungo z otrokom, le zakaj? Da bi pri vsakem mojem delu zraven viset otrok? Japajade! Otrok je del mojega življenja, ne pa moje življenje! Vem, da to kdo sploh ne bo razumel, ampak nič zato. 😀
IIn še enkrat, point je v tem, da obljuba dela dolg. Nič več, nič manj. In samo to me je pojezilo.
Naredili ste otroke, zdej pa mislite, da vam je kdo kaj dolžan za to. Moj brat ima dva otroka in kar nekako se prikrito pričakuje, da se bom tudi jaz kdaj ponudila, da maldima staršema odvzamem breme. Ampak, sori, froca mi gresta po cca pol ure na živce, stikata, pa se dolgočasita, če ni računalnika,… Če ju dam na računalnik, pa sem na trnih, kaj vse mi bosta spet uničila na njem. Skratka, kdaj iz glupega občutka dolžnosti do nečakov in brata obljubim, da “ja naslednji teden jih bom pa kaj popazila”, pa mi je potem vedno odveč, ko nastopi ta teden. Mlada starša pa kot mrhovinarja čakata, da se znebita frocov za tistih par ur.
Bodi srečna, če ti kdaj kdo odmerka pamža, če pa želiš varuško ob točno določenem času, jo pa najami in plačaj! Tvoja tašča je vzgojila in prevarovala očeta tvojih frocov, zdej jo pa pusti na miru, pa če ti stokrat obljubi (ker predvidevam, da jambraš, kako si boga in zasedena, pa te želi utišat), ker ti ni ničesar dolžna! Ona si lahko premisli minuto prej, če hoče in preceni, da ima pomembnejše opravke. Presnete pijavke razplojevalske.
Ti pa nisi čist čista. In oprosti, če nekdo neki reče, to pomeni, da se tega drži. Pa če je vzgojil in gor spravil celo vojsko. Mislim, … Da ti je normlano, da zadnji trenutek odpove? A tko se tudi ti obnašaš do teh, ki jim kao nisi nič dolžna? Neki obljubiš, potem pa si premisliš?
Nič, popolnoma nič od nikogar razen moža ne pričakujem, razen če mi nekdo nekaj obljubi. Ja, takrat pa pričakujem, da se tega drži. In kot sem že zgoraj napisala, sem kura, ker vem, da si tašča večkrat potem premisli. Zato pa sem napisala, da sem jezna najbolj nase.
Zdaj mi pa povej en razlog, zakaj bi jamrala? Sploh, kar se dela tiče. A se mal hecaš? Resno misliš, da bom imela več otrok, če imam občutek, da ne zmorem? :-)))))
Upam, da se niti malo ne vedeš tako, kot si napisala. Si ne predstavljam človeka, ki bi bil tak egoist in sam vase zaljubljen. Pa da ne boš mislila, da ti to pišem zato, ker ti je odveč nečake pazit. Priporočim ti celo, da jih raje ne vzemi k sebi, kot da imaš tak odnos do njih.
Ful je dobr, kolk folka je funkcionalno nepismenega. Saj Mirijam ne jamra, da ji tašča noče paziti otrok ali da bi jih morala, ampak da ne drži obljube. Ta obljuba bi bila lahko tudi to, da bo v nedeljo prišla na kosilo, potem bi pa pet minut prej (ko bi Mirijam že vse skuhala) odpovedala. V tem primeru bi vse skakale, da kako je tašča grozna.
Ker pa gre slučajno za varstvo otroka – za katerega se je sama ponudila – pa vse besnite, kako naj avtorica sama čuva svojega froca. In da bo tisti biskvit že spekla. Ja valjda da ga bo, ampak vse mame vemo, da je s tako majhnim otrokom to veliko težje. Da o letanju po petih trgovinah ne govorim.
Bekeke, hvala, ker si se še ti oglasila. Sem skušala tudi jaz že to dopovedati v svojih objavah, pa ni bilo vidnega učinka. Še naprej so čarovnice mlele, kako naj Mirijam taščo pusti pri miru, kako naj sama poskrbi za otroke, če jih hoče imeti, kako gre lahko v trgovino tudi z otroki in podoben flanc.
Tudi meni niso všeč neizpolnjene obljube, čeprav nekateri ljudje jih tako zlahka dajejo, da jih tudi hitro prelomijo. Kot da ne pomislijo, kaj to prinese s seboj. Res je najbolj enostavno, da se zaneseš le sam nase, tako vsaj veš, s kom imaš opravka :)))
Da ne bo pomote: meni je tašča čuvala prvega otroka prvič, ko sem šla drugič v porodnišnico (in to natanko 4ure), drugega ji nisem mogla zaupat, ker otrok dolgo ni znal grizti hrane, njej pa se to ni dalo dopovedat in sem se bala, da mu bo vseeno ponudila kakšen piškot ali jabolko…….
🙂 Ti si faca! Teb je moja vera res na žulj stopila, a? 😀
S takimi izjavami se sploh ne bom ubadala. Veš, niti ti mi nisi odveč. To ti je odgovor na tvojo pisarijo.[/quote]
ja, časa imaš pa res v izobilju, na vse poste odgovarjaš kot z brzostrelko. pa še vedno te motijo tamaučki, ki se ti šetarijo okol nog.
Mama pa taka. Res, pejd vprašat župnika al pa moža, če je to prav
lahk pa tud neseš v nedeljo župniku te svoje biskvite ki jih pečeš danes brez dobre volje – jih bo zelo vesel