Sprašujem za mnenje.
Ker imava s partnerko težave, se je ona odločila obiskati družinskega terapevta. Sam takšno pomoč zavračam, saj sem mnenja, da terapevt samo posluša, svetuje pa bolj malo. Na koncu naj bi itak partnerja sama reševala težave.
Zanima me ali terapevt pokliče na pogovor tudi partnerja, saj verjetno, če nima vpogleda v celotno dogajanje (obe strani) težko kaj svetuje.
Hvala

Spoštovani,

iz izkušenj sicer menim, da je taka terapija koristna stvar in da pripomore, da partnerja laže rešujeta težave. Ker pa spoštujem vaše mnenje, bom skušala odgovoriti kar se da objektivno.

Vloga terapevta ni svetovati (to dela svetovalec) in tudi ne samo poslušati, ampak voditi terapevtski proces. Kako to poteka, je odvisno od terapevtskega modula in terapevtovega načina dela. Nekaj o relacijski družinski terapiji, po kateri delamo terapevti, ki odgovarjamo na tem forumu, lahko preberete tukaj[/url]. Na vašem mestu bi poskusila in s partnerko odšla k terapevtu vsaj enkrat, da bi sploh dobila občutek, kako se tam počutim. Morda boste ugotovili, da želite nadaljevati, v nasprotnem primeru pa boste vsaj vedeli, da ste poskusili.

Terapevt sicer lahko povabi partnerja na terapijo in (spet glede na moje izkušnje) to večinoma tudi stori, seveda pa je udeležba prostovoljna.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni pinkfyord!

Delo terapevta ni le poslušanje, temveč je njegovo delo neka vrsta prevajanja. V pogovoru med partnerjema je namreč terapevt tisti, ki zadeve pomirja in drži na ravni pogovora odraslih. V kolikor se partnerja pogovarjata sama, se namreč kaj hitro zgodi, da prehitro vpleteta čustva, s tem pa tudi pričneta igrati igre, ki so značilne za njun odnos. S takšnim načinom komunikacije pa je težje doseči razumevanje in dogovore.

Delo terapevta je torej pomoč pri vzpostavitvi boljše komunikacije med parterjema, s tem pa tudi razumevanja. Za vzpostavitev dobre komunikaciji pa si morata predvsem oba partnerja želeti razumeti kaj se z njunim odnosom dogaja. Poleg tega si morata želeti odnos ohraniti. Ta želja pa mora izhajati iz zrele odločitve iz ljubezni do nekoga. V kolikor pri tej odločitvi botrujejo strah, občutki krivde in dolžnosti, potem obstaja velika verjetnost, da bo oseba spoznala, da vztraja v odnosu v katerem ne želi biti. V kolikor si eden izmed partnerjev ne želi ohraniti odnosa, je smiselnost terapij v tem, da se partnerja iskreno, odraslo in odgovorno dogovorita za ločitev oz. odhod iz razmerja. Delo terapevta je namreč tudi osebno spoznanje posameznika v nekem razmerju. Z vprašanji vas namreč vodi do odgovorov, ki si jih parterji po navadi ne želijo priznati in sprejeti.

Pri vas se mi je postavilo vprašanje česa se bojite. Kakšnega spoznanja se bojite? Česa ne želite sprjeteti? Česa se oklepate?

Pravite, da se oba zavedata, da je vajin odnos zelo slab. Vprašajte se, ali si želite odnos ohraniti takšen kot je. Vprašajte se kaj do parterke čutite. Ali partnerko ljubite, ali pa ste z njo le zaradi občutkov dolžnosti, krivde? Si želite preživeti vse življenje z njo, ali pa si tega ne znate zamišljati? Odgovorite si na ta osnovna vprašanja. Ko boste vedeli česa si želite, naj vas ne bo strah. Pojdite do terapevta in rešite odnos, ali ga prekinite. Obe možnosti imate odprti. Obisk pri terapevtu ni prisila, temveč je za večino ljudi rešitev pred samim seboj.

Lep dan vam želim,
Lucidna