Pozdravljeni,

pred kratkim sem v slo spoznala fanta iz tretje države (jaz jih imam 30, on 27, za mano že dolgoletna veza, on je v zakonu z slovenko “zaradi papirjev”, z njo ne živi). Že na prvi pogled mi je bil po zunanjosti izredno všeč, sedaj pa ga spoznavam še iz notranje strani in kar poznam zaenkrat mi je tudi všeč. Nisva (še?) v vezi, se pa dobivava in se imava pač neznansko lepo skupaj. Sem zelo realna in z nogami trdno na tleh oseba, tako da njegove izjave in namige zaenkrat jemljem še z določeno nesigurnostjo oz. zaupanja definitivno še ni. Prezgodaj še za vse. No kakorkoli že pa včasih razmišljam kako bi bilo če bi midva resno začela z vezo. Problem je namreč v tem da je on tako zelo drugačen od npr. povprečnega slovenca. Že po zunanjosti seveda, in potem po navadah, obnašanju, jeziku …in če vemo kako smo slovenci nestrpni do vsakega ki je po čem malo drugačen?…groza me je že ob misli da bi ga pripeljala domov…kakšen bi bil njihov odziv…zelo me je strah da bi ga to prizadelo…in tudi mene seveda….in to spremenilo naše do sedaj dobre družinske odnose…glede na to kakšna oseba sem jaz vem da so zame vsi pričakovali da si bom našla enega pridnega “slovenčka”….jaz pa takole. No saj tole tudi mene preseneča….sama sebi ne morem verjeti v kaj sem se spustila….mi je pa neznansko všeč.
Zakaj me je sram ko grem z njim po ulici, ker vidim vse oči ki naju gledajo,…pa čeprav mi je on tako zelo všeč?

Hvala za komentarje že v naprej.

Spoštovani,

če bi pripeljali domov »enega pridnega Slovenčka«, ki bi bil poročen zaradi papirjev, živel pa ne bi z ženo, ampak z vami – kakšen, menite, bi bil odziv staršev? Najbrž ne ravno topel … verjetno bi izrazili vsaj nekaj jeze, zaskrbljenosti in osramočenosti. In vi, bi se zapletli s takim Slovencem?

Pišete, da vam je fant izredno, zelo in neznansko všeč. Če ste bili doslej realna oseba z nogami trdno na tleh, se zdi, da ste v tem moškem našli tisti svoj neozaveščeni pustolovski del, ki se ob njem intenzivno prebuja. Kakor da vas mika, da bi vam nekdo pošteno spodmaknil tla izpod nog. Vi pripisujete te občutke njegovi »drugačnosti«, in ker je po videzu in navadah res drugačen od Slovencev, bi človek zlahka pomislil, da je to vzrok. Toda kot rečeno: kaj če vas samo spominja na tiste dele vas, ki so si od nekdaj želeli biti drugačni, posebni, morda uporniški, in jih doslej še niste izživeli? Kajti preko njega jih ne boste, to je nekaj, kar mora opraviti vsak sam; lahko seveda tudi živite z njim, ampak boste bolj ali manj v vlogi mame in socialne delavke, tako kot je (bila) sedanja soproga. Eksotika bo v nekaj mesecih izpuhtela ali pa vas bo začela motiti, če ne bo trdnejše osnove za zvezo.

Zdi se, da iz tega izhajata tudi vaš strah in sram. O fantovi notranjosti niste napisali nič, razen da vam je všeč. Če je pošten, iskren, delaven, odgovoren, zanesljiv in podobno, se ni treba nikomur ničesar sramovati, pa če vas gleda vsa ulica ali pa vsa Slovenija – čeprav: ali vas res gledajo »vse oči« ali je to samo vaša slaba vest – in od kod pravzaprav ta slaba vest, saj ste ženska pri tridesetih, upam, da samostojna? (Pravite, da smo Slovenci nestrpni do vsakogar, ki je po čem malo drugačen. Ta izjava je precejšnje posploševanje, ki ga uporabljajo po vsej zemeljski obli.) Pa ima fant res naštete lastnosti? Če jih nima, si lahko seveda privoščite vročo avanturo, ampak ali je to tisto, kar si želite, in ali se boste znali ustaviti, če vas bo postalo še bolj strah?

Česa vas je torej v resnici sram? Kajti če vas je sram zaradi njegove neslovenskosti in barve kože, v čem ste drugačni od tistih »oči, ki vas gledajo«? Ali pa se v resnici bojite, da ste samo ena v vrsti njegovih avantur?

Kot vidite, sem na vaša vprašanja odgovorila s še več vprašanji. Upam, da vam bodo malo v oporo pri orientaciji, kje ste – in kdo ste.

Lep pozdrav,