Še sama bom dodala moje subjektivno mnenje in razmišljanja:

Lahko si izmenjamo še ne vem koliko mnenj, vendar če bodo za mnenji stale anonimne osebe, bo to le jara kača mnenj ZA in PROTI,včasih že prav napadlno obarvanih, zadeve pa ne bomo razčistili.

Po mojem mnenju bi bilo smiselno, da javno izpostavite svojo izkušnjo tako eni kot drugi, da se bo zadeva lahko raziskala in morda le dokazala, kaj je na stvari. V nasprotnem primeru pa bo vse skupaj ostalo le pri domnevah, slutnjah, pohavalah, pritožbah, celo obtožbah in bomo laiki prepuščeni le člankom najpogumnejših posameznikov, ki upajo javno povedati svojo izkušnjo.

Vsi tisti, ki ste pripravljeni javno spregovoriti o sovji izkušnji, tako pozitivni kot negativni, boste storili veliko za vse soborce, ki se soočajo z dilemo ali iti v Salzburg ali ostati doma.

Retorično pa je prepričljiv tisti, ki ima v žepu največ trdnih dokazov.

Dami, moram samo nekaj pokomentirati… Ko pišeš o Resničinem interesu…. Težko bi rekla, da gre za njen osebni interes ali fovšijo. Tudi sama sem bila v zadnjih letih mojega prostovoljnega dela z bolniki z rakom priča kar nekaj soborcem, ki so poskušali vse sorte dodatnih terpaij, ki so samoplačniške, nekatere tudi zelo drage. Pa žal nihče ni uspel do te mere, kot je upal in pričakoval po predhodnih optimističnih napovedih ponudikov teh terapij. Morda naklučje, morda zadeva daje slutiti, kako zanimiv je “trg bolnikov z rakom”. Tudi sama sem bila v času bolezni na začetku obkoržena z vse sorte zdravilci, ponudniki raznih dodatkov….

Poudarjam, da sama sicer najbolj zaupam konvencionalnim metodam zdravljenja v kombinaciji s podpornimi terapijami, tudi takimi, ki jih pri nas v okviru celostne oskrbe oz. zdravlejnja bolniki z rakom nismo deležni in jih je potrebno plačati, včasih tudi drago.
Dr. Klehrove metode ne poznam, prav tako nikogar, ki bi se zdravil pri njem, zato za enkrat tudi po vseh vaših pisanjih še nimam trdnega mnenja. Čakam na bolj podrobne informacije, dokaze, analize, itd…. In na tiste z nekajletnim preživetjem po zdravljenju v Salzburgu. Zato je po mojem menenju vsak pogumnež, ki upa javnosti zaupati svojo pozitivno ali negativno izkušnjo, zlata vreden za vse, ki gredo za nami.

Kristina Modic
nekdanja bolnica z Ne-Hodgkinovim limfomom

Kristina, ti dam popolnoma prav. Gledam pa tudi iz druge strani vplivanja na bolnike, ki se mi tudi zdi neodgovorna.
Poznani so mi npr. primeri, ko gredo ljudje na dopust v Španijo ali Turčijo in iščejo tam neudobne postelje, se namestijo v hotelih, ki niso hoteli in poskušajo najti karkoli, da bi dobili ta denar povrnjen. Pravtako se bere tule o neprimernih prostorih in o kliniki ki ni klinika ipd.
Zato sem mnenja, da bi moral vsaj strokovnjak (dr. Ihan) spregovoriti strokovno, ne pa tako laično o sladki vodi. On, če bi bil dober strokovnjak, bi verjetno našel to ali ono, v čemer se ne bi strinjal z dr. Klehrovo metodo.
In da bi se moral bolnik najprej pozanimati tisto, česar ne pozna, npr. o Tageskliniki v tujini, ki se tudi imenuje klinika in ni skladna z našimi predstavami. Ali o zakonodaji, da se vsi pregledi beležijo v kartoteko in da se izvidi pišejo le po potrebi ipd.

Pravtako ni res, kar piše alja.k, da je brala, da je to eksperiment. Preberite še enkrat, da je dr. Ihan le uporabil besedo „poskus“ proti dr. Klehru. Nočem zagovarjati dr. Klehra, hočem le, da se razume, kaj je resnica. Nemški zdravnik ne sme obljubiti zdravja. Lahko pa trdi: „ta metoda lahko ozdravi ali podaljša življenje“ kakor tudi: „tega vam ne smem obljubiti, vendar lahko poskusimo“ (o tem poskusu je govora). To pomeni le, da ta metoda še ni dovolj raziskana in včasih pomaga, včasih pa ne. V bolnišnici ni problem dobiti plačilo od zavarovalnice, samostojnemu obrtniku pa je težko dobiti plačilo za njegove storitve pri takih cenah. Zato si mora vsak res sam premisliti, da ne plača za to, da bo ozdravel, temveč samo za to, da se bo lahko tam zdravil. Nikjer pa ne more zahtevati nazaj denarja v primeru, če bolnik umre tam ali pa potem doma.
To so stvari, ki jih je treba upoštevati, da se potem ne jezimo še bolj in komu škodujemo.

Kdo je prof.dr.Ihan vedo imunologi po vsem svetu, objavil je veliko prispevkov v svetovno priznanih strokovnih revijah, dr.Klerha ne pozna nihče, niti ne želi z njegovim imenom biti povezan . Razjarjena pa sem, da bi od prof.dr.Ihana radi izsledke pregledanih ampul. Več kot je povedal ni namreč mogel. V teh ampulah je lepo rekel, da ni ničesar, čudi pa me, da se nihče, ki dr.Klerhu stopate v bran ne zamislite nad zloglasnimi ampulami, ki jih drage kot suho zlato prodaja dr.Klehr. Vse kar piše na škatli z njimi je -NAT. LAB.!!!!!!! Na ampulah pa priimek in ime pacienta, ter njegova let.rojstva.

Ljudje, pa kaj vas je res zapustila zdrava razsodnost? Kupujete bio hrano, gledate vsebino teh in onih primesi, pa stanejo lahko le par evrov. Vase pa vnašate za tisoče evrov drage ampule, ne brez bolečin, pa čeprav z njimi še nihče ni dobil niti najmanjše deklaracije o proizvajalcu, naslov proizvajalca, dat.izdelave, rok trajanja, način shranjevanja, način aplikacije, možnost stranskih učinkov, serijska št. izdelave, ki je pri vseh zdravilih NUJNA, da so v primeru komplikacij lahko sledljiva, predvsem pa vas ne zanimajo snovi shranjene v teh ampulah!!!! HALO DRAGI SLOVENCI, kje je tu logika??????????? Ničesar dodati ampulam je najboljši alibi, kajne!!!!!
Ampule se vnašajo doma, brez strokovnega nadzora, in sicer si jih mora pacient SAM vbrizgavati v trebušno podkožje, vem da brez bolečin ne gre, pa sploh veste kaj si vbrizgavate? Kakšno zdravljenje je to???

Kdo kje koga brani? Jaz ne branim ne eno ne drugo stran. Branjenje je prej to, ko tako lepo govorite v njegovem imenu, kaj dr. Ihan hoče in kaj ne. Izgleda da ga dobro poznate in drugega s tem zaničujete, ko napišete, da ne želi biti z njegovim imenom niti povezan, v javnosti pa ga je deskriditiral. Saj bi bilo dovolj, če bi bil poznan vsaj v Evropi, tako pa ga ne pozna niti google, niti ga poznam jaz.
Google prinese samo tole: in tu je omenjen samo kot tajnik Inštituta za mikrobiologijo, ni niti dr. med., niti profesor.
O dr. Klehru je prinesel google tole:
Dr. Nikolaus Klehr, medizinischer Direktor von PelzImmunologie Institut und Zellbiologic in München Deutschland.
Pa četudi bi bil ali je nevem kolikokratni dr. ali profesor; toliko hujše, da v javnosti deskreditira enakovrednega doktorja medicine, brez da bi argumentiral njegov načina zdravljenja. Njegove izjave sploh niso strokovno argumentirane, zato se tudi vaša resnica razlikuje od moje resnice. Čeprav ste katero od resnic že sami nevedno omenili. Vendar za to mu tudi ni potrebno raziskovati katerihkoli ampul, dovolj je napisano o tej metodi na spletu, da bi moral imeti vsak imunolog neko mnenje k temu.

Mislim, da te ampule ne stanejo 1000 evrov, temveč ena 60 eurov. Tako je ravnokar izračunal moj računalnik. Pa se malo pozanimajte kaj je to patentiranje, potem boste razumeli tudi zakaj je to tako. Če je dal to dr. Ihan raziskati, potem je povsem verjetno ugotovil, da niso škodljive in zato ne da primernega komentarja. Kot pišete so na ampulah kratice laboratorija in v primeru spora, mora ta laboratorij dokazovati. Tako da ne verjamem, da se gre za kaj protizakonitega. Zelo kruta pa je res cena za samoplačnike.

Verjetno tudi vi niste zdravnik, tako kot vse tiste, ki so se oglašale namesto možev zdravnikov. Na Delu se že ne dobi več pismo bralcev (prispevek gospe Kregarjeve), odkar smo tule omenili, da za temi prispevki stojijo zdravniki, ki hočejo še vedno trditi na kakšnem visokem nivoju je naše zdravstvo. Le zakaj se ne oglasijo sami s svojim imenom; zato namreč izgleda tako kot da nimajo argumentov. Pa naj me prepričajo, da to ni res, lepo prosim.

Pa še malo neotesane odkritosti:) t.i. črnega humorja: Morda bi se lahko od nas kaj naučili. Vendar, jaz povem že vnaprej, tale šola bo draga, ker odkar imamo v Sloveniji podjetnost in dobičkonosnost v zdravstvu, lahko moja cena prekorači tiste cene od Kliničnega centra.

Wir sind von mehreren Patienten gebeten worden, uns in diesem Forum zu äußern, nicht nur, weil eine gewisse Verunsicherung entstanden ist, sondern auch weil sich eine gewisse Interessen-Orientierung herauskristallisiert. So gibt beispielsweise die Ehefrau eines umstrittenen Arztes ihren Kommentar mit eindeutiger Tendenz.
Lassen Sie uns deshalb hierzu Stellung nehmen, soweit es die Regeln der ärztlichen Schweige- und Standespflicht erlauben:

Beide Patienten, der Vater von Herrn Pate sowie die Ehefrau von Herrn Oblak, sind nicht an Krebs verstorben, sondern an einer anderen Erkrankung.
Wir können zwar den Schmerz der Angehörigen verstehen. Was wir jedoch nicht verstehen können, ist, dass diese im Fernsehen nun die Unwahrheit behaupten.
Sie selbst wissen, mit welcher Sorgfalt wir sie immer wieder darauf hinweisen, uns die Labordaten zuzusenden eben gerade weil auch andere Erkrankungen, als die Krebserkrankung, das Leben eines krebskranken Patienten gefährden können.
Deutlicher können wir uns hierzu nicht äußern aus eben diesen standesrechtlichen Gründen.

Der Grund weshalb Dr. Ihan sich so negativ von sich aus über unsere Therapie geäußert hat kann nur spekuliert werden. Vermutlich haben hieran bestimmte Interessensgruppen, die regelmäßig Patienten zum Sterben nach Hause schicken, wenn die Chemotherapie nicht mehr wirkt, Herrn Dr. Ihan dazu zu überredet, sich negativ über unsere Therapie zu äußern, damit sie nicht selbst in zunehmendem Maße an Glaubwürdigkeit verlieren. Patienten, denen wir geholfen haben, fragten nämlich nach, warum sie nicht auch eine solche erfolgreiche Therapie bei ihnen von vorne herein angewendet haben, von der wissenschaftlich belegt ist, dass sie bei Krebs hilft. Vermutlich musste Herr Dr. Ihan deshalb – sozusagen aus Gefälligkeit und als Pionier aus anderer Seite – diskriminierende Äußerungen über diese Therapie abgeben.

Üblicherweise werden wissenschaftliche oder therapeutische medizinische Meinungsverschiedenheiten vor Fachgremien bzw. in der Fachpresse ausgetragen. International ist es deshalb nicht üblich und von niedrigstem Niveau – wir glauben, dass es auch in Slowenien so ist -, dass sich ein Arzt über einen anderen in der Regenbogenpresse oder von sich aus im Fernsehen negativ äußert, ohne dass der Beschimpfte die Möglichkeit einer Stellungnahme hierzu hat. Dass sich Herr Dr. Ihan trotzdem auf dieses niedrige Niveau begeben hat, bestärkt uns in der Annahme, dass es sich hierbei um eine Gefälligkeit für diese Kreise handelt.
Im Übrigen ist Herr Dr. Ihan gar nicht berechtigt, in dieser Form in der Öffentlichkeit als Mitglied des Institutes für Immunologie und Mikrobiologie zu sprechen.

Wenn Herr Dr. Ihan in Deutschland diese Äußerungen getroffen hätte, müsste er mit einer sehr hohen Geldstrafe wegen Verleumdung rechnen. Ob dies auch für Slowenien zutrifft, wird das Gerichtsverfahren zeigen, welches wir wegen dieser Berichterstattung durch unsere rechtsanwaltschaftliche Vertretung haben einleiten lassen.

Zu den Beschuldigungen des Dr. Ihan wollen wir nur kurz Stellung nehmen, weil diese so abwegig, unglaubwürdig und unter jedem akademischen Niveau angesiedelt sind.

• Die Zytokine, von welchen Herr Dr. Ihan spricht, und die von ihm angewendet werden, haben mit den von uns angewendeten körpereigenen Zytokinen nicht das Geringste zu tun. Diese werden stattdessen aus Zellkulturen der Eierstockzellen des chinesischen Hamsters produziert gentechnologisch und in der Retorte. Sie haben keine spezifische Wirkung gegen Tumor, sondern nur eine allgemein immun-stimulierende Wirkung. Deshalb müssen die Zytokine von Dr. Ihan in sehr hohen Konzentrationen angewendet werden, damit sie überhaupt eine Wirkung entfalten können. Diese Zytokine aus den Eierstockzellen des chinesischen Hamsters sind mit hohen Nebenwirkungen und nicht selten mit tödlichem Ausgang verbunden. Sie werden seit vielen Jahren deshalb kaum noch angewendet.

• Unser Labor wurde zu keinem Zeitpunkt geschlossen.
Richtig ist vielmehr, dass unser Labor akkreditiert ist bei der international strengsten Laborüberwachungsbehörde, dem College of American Pathologists. Infolgedessen gibt es hier auch keinerlei Verunreinigungen oder Infektionen, wie von Herrn Dr. Ihan in Frage gestellt.

• Mit russischen Mitteln hat weder unsere Arbeitsgruppe noch Herr Dr. Klehr jemals gehandelt.

• Unsere Arbeitsgruppe hat selbstverständlich auch wissenschaftlich publiziert in mehr als 30 Veröffentlichungen in der Fachpresse, darunter auch ein Lehrbuchbeitrag für Ärzte.

• Die Wirksamkeit unserer Therapie ist durch eine gutachterliche Stellungnahme aus, wissenschaftlich glaubwürdig belegt. So wurde die Wirksamkeit der Therapie bei Patienten untersucht, die alle anderen Therapien, wie Chemotherapie, Strahlentherapie usw. erfolglos angewendet hatten und dennoch der Tumor bzw. die Metastasen weiter gewachsen waren. In einem Zeitraum von 5 Monaten kam es bei 45% der Patienten zum Stillstand, zur Rückbildung oder zur völligen Einschmelzung der Tumormassen.
Uns ist kein anderes Therapieverfahren bekannt, welchem mit einer so hohen Erfolgsrate die Wirksamkeit durch eine unabhängige Universität bestätigt worden ist.

Für das Dr. Klehr Institut:
Dr. med. N. W. Klehr Dr. med. L.H. Bauer Dr. med.Z. Grzeta

opomba: Andreja popravila zadnji odstavek teksta na željo avtorja.

Skušala bom dobiti pomoč pri prevodu pisma iz inst.dr.Klehra, verjetno je večina od nas boljša v angleščini, pa nič ne de. Še vedno trdno stojim za svojimi besedami napisanimi v prejšnjih blogih !!!!! Lep pozdrav vsem in lahko noč.

Dami, prof. dr. Alojza Ihana sem spoznala kakšno leto ali več nazaj, ko sem poslušala njegovo brezplačno predavanje o imunskem sistemu, ki smo ga organizirali za bolnike z rakom.

V Google sem vpisala njegovo ime in priimek in mi je vrglo ogromno zadetkov. Nekaj prvih ti posredujem, da se boš prepričal, da je tako doktor kot profesor.

http://www.mf.uni-lj.si/imi/ihan/
http://www.ordinacija.net/members/www-fo.php?mg_fo_id=606&lang=slo
http://odmevi.zdravstvena.info/search.php?search=dr.+alojz+ihan&tag=true
http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=2660

Pozdravljam odziv klinike dr. Klehra. Prav je,da so zapisali svoje stališče. Tudi sama se bom potrudila in poiskala prevod napisanega. Še vedno upam, da se bo zadeva razčistila in da bomo dobili epilog, saj bo to koristno predvsem za vse nas oz. za bolnike.

Lp, Kristina

Nihče ne dvomi, da je dr. med. Ihan zdravnik, res pa je, da je še zelo mlad zdravnik in da je njegovo obnašanje do kolegov in drugih včasih vprašljivo. Bolnike, ki se poslužujejo imunskih terapij, imenuje on „poskusni zajci“ v isti sapi ko piše o morali (Imunski sistem in rak, stran 158). V naslednjem stavku navaja, da terapevti obljubljajo rakovim bolnikom uspeh. To je prepovedano, mar tega ne ve? Jaz ne poznam enega terapevta, ki obljublja ali zagotavlja uspeh. Tudi zdravnik tega ne more in ne sme.

Njegovo mnenje, kot mnenje imunologa je zelo neopredeljeno; vidi se, da je njegova teorija zelo obarvana s slovensko politiko (zakonodajo), zato tudi trdi, da je imunoterapija do neke mere znanstvena in da spada bolj v sivo območje alternativne medicine (str. 259). Že tu pa naredi hudo napako, ki bi jo kot zdravnik, sploh pa kot profesor ne bi smel narediti. Pod naslovom imunoterapij pri raku (!) ne sme govoriti o alternativnem (nadomestnem) zdravljenju, temveč lahko govori le o komplementarnem, t.j. dopolnilnem zdravljenju. Po tem pravilu se je zdravstvo dolžno ravnati v zaščito bolnika.

V naslednjem stavku trdi, da je znanstvenost najbolj moteča. In ko berem naprej, mi stojijo lasje pokonci. Njegove trditve so zelo ozkogledane in omejene. O mnogih vrstah imunske terapije obstojajo znanstvene študije, ki jih naše zdravstvo ignorira, ker hoče vedno sebe postaviti na najvišje mesto (in to mu uspe vsaj v domovini). Tako izgleda to kot neko otročje tekmovanje, ko imenuje imunske terapije kot „magijske, čarovniške terapije današnjega časa“, da bi s tem, ko degredira druge strokovnjake, sebe postavil na višje mesto. Pravtako kot trdi, da je vsebina ampul le „sladka voda“ (čeprav se lahko tukaj še žalostno pošalim, da je prav glukoza to sredstvo, ki ga nudi zdravnik prve pomoči preko infuzije pri kahektičnem bolniku;).

Njegova knjiga je slaba knjiga, ki bi lahko veljala le priročnik k biologiji v osnovni šoli. Seveda je napisana za laika, vendar se iz nje kristalizirajo njegove meje znanja, za kar so verjetno krivi predsodki, napačno presojanje novitet in samocenzura, ko nekaj ne ustreza njegovi predstavi. Težko je biti delavec in znanstvenik in pisatelj (11 knjig?) , še težje pa v vseh treh komponentah dober, ker manjka najglavnejše, to je čas za nujno potrebno kontinualno nadaljno izobraževanje.

Pozdravljam stališče dr. med. Klehra, ne verjamem pa, da bo tudi dr. med. Ihan podal svoje stališče. Potem se bom vsekakor vprašal, zakaj ne.
Lep pozdrav!

Šepet,pišeš o obstoju znanstvenih študij za mnoge imunoterapije. Kot kaže zadevo poznaš, zato nam ostalim, prosim, sporoči, kje jih lahko tudi najdemo in malo “naštudiramo”. Več ko bomo imeli informacij, lažje bomo tudi sami presojali o vsem skupaj. Če je zadeva na internetu, prosim, objavi linke, če pa ni pa vsaj vire, da si lahko poiščemno tisti, ki nas zanima. Hvala že v naprej.

Kristina

Bistra glavica, Kristina 🙂
kako lepo si preštudirala moj nik.

To glede študij bo problem, ker jih boš morala sama iskati v angleščini, in pa seveda tudi problem, ko boš morala vedeti kaj iščeš, npr. v
– Medscape
– Medline
– Lancet
– JAMA
vpišeš ključne besede: študija, imunska terapija, rak (angl.)

Jaz se omejujem na evropsko znanost;) pa tudi to ni vedno prosto dostopno, tako da ti ne bi zadostoval samo link.

v angleščini se tule vnesejo številke oz. kratice studije;
tule je sortirano po vrstah raka, nisem gledal,
v nemščini lahko na

to je zelo zamudna stvarca, za nezdravnike tudi ni preveč „zgovorno“, vseeno moraš poznati številko ali kratico študije. Pa ti kljub temu nič ne pomaga, ker v Sloveniji niso naučeni tega imunskega zdravljenja. npr. daš tole v google PS76A2.13.
Lep pozdrav!

Bistra glavica, Kristina 🙂
kako lepo si preštudirala moj nik.

To glede študij bo problem, ker jih boš morala sama iskati v angleščini, in pa seveda tudi problem, ko boš morala vedeti kaj iščeš, npr. v
– Medscape
– Medline
– Lancet
– JAMA
vpišeš ključne besede: študija, imunska terapija, rak (angl.)

Jaz se omejujem na evropsko znanost;) pa tudi to ni vedno prosto dostopno, tako da ti ne bi zadostoval samo link.

v angleščini se tule vnesejo številke oz. kratice studije;
tule je sortirano po vrstah raka, nisem gledal,
v nemščini lahko na

to je zelo zamudna stvarca, za nezdravnike tudi ni preveč „zgovorno“, vseeno moraš poznati številko ali kratico študije. Pa ti kljub temu nič ne pomaga, ker v Sloveniji niso naučeni tega imunskega zdravljenja. npr. daš tole v google PS76A2.13.
Lep pozdrav!

Saj za to tudi gre pri ampulah! Za glukozo z nekaj dodanimi citokini in bolnikovo plazmo.Glukoza po vseh bolnišnicah na vseh oddelkih po infuzijah teče iz vsaj 5oo ml vrečk, tu pa 2o ml(4oampulx5ml) stane 28ooE, a že s ceno le 3oo E bi želi nemajhen dobiček! Dober biznis, ni kaj!!!!

Uh, jej, tole bo pa res težko…. 🙂 Ampak se bom en večer vseeno spravila brskat. Mogoče mi pa rata kaj najti, prebrati in celo razumeti, hehe.

Hvala. 🙂

Kristina

Resnica je pogosto neprijetna, tudi danes žal ne bo drugačna. Zgrozila sem se ko sem danes v pismih bralcev v Nedeljskem dnevniku prebrala zgodbo g.Marine Želježič iz Dramelj, zgrozila zato, ker se mi zdi ko da je nekdo vse moje prispevke iz tega bloga zgrnil v to žalostno zgodbo. Tudi tokrat vse sugestije dr. Klerha da raka že skoraj ni več, niso pomagale!!!!!!!

Žalostna sem. Vzorci se ponavljajo, le imena se menjavajo…..
Vsem še vedno neverujočim-KUPITE NEDELJCA!!!!!!!!!!!
….

Spoštovani,

gospa MOdiceva me je opozorila na ta forum, zato bi napisal nekaj besed. Kot prvo, se z dr. Klehrom nimam posebne volje ukvarjati, samo v dveh polurnih intervjujih sem pač povedal mnenje, ker mislim, da morajo slovenski bolniki slišati tudi drugo stran medalje – nemško govoreči si naprimer lahko preberejo katero od spletnih strani kot:

http://esowatch.com/index.php?title=Nikolaus_Klehr#BiographieFirefoxHTML\Shell\Open\Command

http://www.medstep.de/lexikon/Medizin/Alternativmedizin/Alternativmediziner/Nikolaus_Klehr.html

V zvezi z dr. Klehrom torej nimam nobenega materialnega interesa (v nasprotju z njim), če izzvzamem, da sem naredil fakulteto s slovenskim davkoplačevalskim denarjem, in se mi zdi kot slovenskemu strokovnjaku neprimerno biti tiho ob dejstvu, da številni slovenski bolniki romajo tja pod vtisom, da gre za “priznano nemško medicinsko kliniko”. To kar dela dr. Klehr, spada v alternativno medicino, kar priznava tudi dr. Klehr. Rezultatov o koristi njegove terapije za paciente nisem našel nikakršnih, čeprav sem precej vešč v takem iskanju. Bi se pa z dr. Klehrom z veseljem ukvarjal, če bi kot zdravnik in imunolog imel kakršnekoli podatke, ki bi mi dajali osnovo, da njegove preparate priporočim pacientom. Na žalost temu ni tako.

In potem gre tu še za vprašanje minimalnih standardov: pri nakupu navadne paštete mora proizvajalec napisati deklaracijo o sestavi, shranjevanju, roku uporabnosti, dovoljenju za promet… za tako deklaracijo pa stoji cel elaborat z analizami in dovoljenji. Ko gre za zdravila, je potrebno pridobiti registracijo, ki jo v vsaki državi potrdi urad za zdravila. V registraciji je opisana sestava, tehnološki postopek pridobivanja, rezultati kliničnih študij o tem, kakšno korist ima zdravilo pri določeni bolezni (za koliko podaljša preživetje, kako in za koliko izboljša kvaliteto življenja, kako vpliva na subjektivno počutje, telesno težo, pogostnost okužb, ponovitve bolezni… – vse in še več je mogoče razmeroma preprosto izmeriti). Brez teh podatkov zdravilo preprosto ne obstaja, zdravniki ga ne moremo priporočiti pacientom (ker ne vemo, kaj priporočati) in zdravilo se – legalno – ne more prodajati kot zdravilo. Če dr. Klehr svoje “zdravilo” (ki uradno ni zdravilo) trži pod naslovom “naravnih pripravkov” (kot napr. žajbljev čaj, kar ampula za intravensko vbrizganje gotovo ni), ali kot privatni medicinski eksperiment (za katerega – proti vsem standardom – pobira denar), sicer ne vem, je pa dejstvo, da se mi po 20 in več letih takega zdravljenja in verjetno tisočih pacientih zdi neprimerno, da s strani dr. Klehra še ni prišlo do vsaj preproste analize uspehov njegove terapije. Če bi bila analiza pozitivna, bi zanesljivo dobil na svojo kliniko številne strokovnjake, ki bi z veseljem in brezplačno preverili rezultate in jih skušali uvesti na svoje klinike.

In še glede testiranja: seveda sem dal testirati – na stroške lastnega raziskovalnega denarja – nekaj ključnih citokinov, ki jih omenja dr. Klehr. Ki jih v preparatih ni bilo. Kaj več nisem mogel testirati, ker je osnova za testiranje to, da proizvajalec napiše, kaj sploh je v preparatu – kako naj človek drugače ve, kaj testirati? In moji komentarji izhajajo iz dobre vere, da dr. Klehr po dobrih laboratorijskih standardih izvaja to, kar v zelo skopih besedah pove (in jaz, ki slučajno precej podrobno in v praksi poznam te postopke, lahko sklepam, kaj se v njegovem laboratoriju dejansko dogaja). O drugih sestavinah pripravkov – koristnih ali nevarnih – torej nimam podatkov. Ampak te bi moral imeti, in jih napisati tisti, ki pripravke proizvaja.

In na koncu – nikogar ne prepričujem, naj se ne gre zdraviti k dr. Klehru. Imam pa o njegovi terapiji, kot strokovnjak, pač svoje mnenje, ki mi ga narekujejo izkušnje, dosedaj znani podatki in način razmišljanja, ki sem ga pridobil v medicini.

Lep pozdrav

A. Ihan

Spoštovani dr. med. Ihan,

včasih kakšni izzivi le uspejo delovati kot sredstvo namenu:) Me veseli, da ste se odzvali.

Da ne bo nesporazumov, tudi dr. med. Klehr je naredil medicinsko fakulteto, ne vem s katerim denarjem, pa se vprašam, ali je to sploh pomembno, ali bi moral tudi jaz navesti, kje sem študiral in kdo mi je financiral, da mi bodo ljudje verjeli? Dejstvo je, da se nekateri zdravniki strokovno izpopolnjujejo, drugi ne; mnogi pa si stojijo napoti s svojimi predsodki. Mimogrede, da se ne bi dotikali nekih navidezno nevrotičnih potez: Zakaj ne bi k nazivu dr. dodali tudi zaslužen med., da bi bralci to lahko razlikovali od dr. strojničarjev, ki tule ponujajo strojčke za zdravljenje raka, potem bi lahko odpadlo tudi povdarjanje lastne osebnosti.

Bolniki imajo tudi rajši , da strokovnjaki podajo strokovno in ne osebno mnenje. Predvsem pa, če bi se strokovnjaki vsaj dosledno trudili v že napisanem najti tisto drobtinico, ki bi pripomogla k uspehu v njihovem znanstvenem delu in je ne bi spregledali.
Sam osebno ne poznam dr. med. Klehra, ga tudi nisem videl v televiziji, vem pa, da je „Tagesklinik“ priznana oblika nemške medicinske klinike in da spada imunsko zdravljenje rakovih bolnikov v Nemčiji v uradno šolsko medicino. Zato bi vsaj v teh točkah trdil, da dajejo izrazi „romanje“ in „pod vtisom, da se gre za priznano nemško medicinsko kliniko”, neprijeten priokus vašega osebnega in ne vašega strokovnega mnenja.

Možno, da je dr. med. Klehr trdil, da je to alternativa, ta izraz pa je širokega pomena; tako lahko alternativno za zrnati kruh, uživamo tudi zrnate žemlje. Alternativno zdravljenje je lahko, ko se predpiše bolniku za izkašljevanje naravno zdravilo namesto običajnih zdravil, ki deluje podobno. Tako je lahko tudi imunsko zdravljenje alternativno zdravljenje npr. pri inoperabilnih tumorjih; ne more pa biti imunsko zdravljenje alternativno zdravljenje raka nasploh; v temu je velika razlika, kar morate kot strokovnjak in kot vešč retorik priznati. Res pa je, da se to lahko le omejeno ali pa sploh ne more prenesti na slovensko dojemanje zdravstva, kjer je alternativno zdravljenje sedaj predmet *uradnih* gurujev in ezoterikov. Tudi pri nemškem onkološkem zdravljenju pa še vedno stoji na prvem mestu možnost operacije; sicer pa velja imunsko zdravljenje pri raku kot dopolnilno (komplementarno) zdravljenje, če poteka pravilno (kontrolirano) in ni izrecno kontraindicirano. Kakor lahko tudi predstavlja alternativo in alternativno medicino v inoperabilnih primerih. Tako, da se gre na tem področju zgolj za nesporazume, ki lahko kalijo naš „slovenski“ pogled.

Drugo je meni osebno nepoznano, ker ne vem, kako ima dr. med. Klehr to urejeno s patentiranjem njegove metode; njegova metoda je patentirana kot specifična imunska metoda pod patentom . Razumem vaše pomisleke. Vsak zdravnik pa ga je po kodeksu dolžan prijaviti na pristojno Zdravniško zbornico, če misli, da dela drug zdravnik kaj neodgovornega, protizakonitega. Tudi glede etikiranja, obljube ozdravitve, neupoštevanja cenika zdravniških storitev ipd. Težko je verjeti, da če bi se res izkazalo, da se gre za šarlatana, da bi nemški organi nič ne ukrenili, če pomislimo samo, da so dr. med. Hamerja iskali tudi internacionalno in ga aretirali v Franciji, zato, ker je v Nemčiji poskušal *zdraviti raka alternativno* z nedokazanimi metodami. Tako da nemška zakonodaja se bolj zavzema za zaščito bolnika kot naša (če pomislim samo na ZZdrav). Vse druge kritike oseb v internetu pa so večinoma nevednost, nagajanje, nevoščljivost in obrekovanje. Članki iz wikipedije naj ne bi bili kriteriji za strokovnjaka, niti se naj ne bi poskušali informirati primarno o zdravniku, temveč o njegovi metodi. To sem napisal za bralce, ker vi kot zdravnik to veste in se spretno gibljete med členi, ki vas sicer lahko omejujejo, preprečujejo pa škodovanje tako zdravništvu kot tudi bolniku.

Bilo pa bi plodno pogledati, na katerih spodrsljajih kapitulira neko imunsko zdravljenje, upoštevati kdaj je kontraindicirano; ali so ti neuspehi sploh posledica imunskega zdravljenja, ali česa drugega, ali pa prepoznega ukrepanja.
Zakaj romajo bolniki v tujino? Ko je namreč govora o pravočasnem komplementarnem zdravljenju z imunskimi metodami, bolniki tega nočejo slišati, razen če gre slučajno za kak škodljiv prehrambni dodatek, škodljive izolirane antioxidante ali pa čudežen strojček; ko pa je prepozno, pa so ljudje pripravljeni zapravljati na veliko in zapuščati dedičem dolgove. So to vedno bolnikove nedosegljivosti, ali je morda le pomanjkljivo in zavajalno tudi informiranje našega zdravstva?

In tu ostaja sredi poti bolnik, ki ne more profitirati od optimalnega zdravljenja. Pa se bo potrebno prilagoditi, saj se tudi pri nas privatizirajo zdravniki in žal se (nasprotno z nemškim organiziranjem) z novim zdravilskim zakonom približujemo žalostni resnici, da bo v Sloveniji zdravje odvisno od dobička. Noben laik tudi ne bo znal ločiti pleve od zrnja.
Vse skupaj kar nas moti, pa nam ne sme vzeti pogleda za bistveno, kaj lahko, kaj moramo, kaj smo dolžni storiti oz. s čim, kako, kje in komu škodimo.

Morda pričakujem preveč, zato me izmed vaših mnogih knjig, edina ki se tiče imunskega sistema in odpornosti, ni zadovoljila mojih pričakovanj, kar pa ne mora veljati za druge bralce. Za to mojo omejenost, se vam javno opravičujem.

Lep pozdrav!

še5

Kaj pa ti meniš o deklariranju dr. Klehrovih ampul? Se ti zdi njegov način distribucije in označevanja ampul in njihove vsebino v skladu z EU regulativami (pa v katero koli branžo že spadajo ampule s citokini). Meni takšen način ni niti v skaldu z dobrim okusom, kaj šele v skladu z varnostjo. Kar se mene tiče – sam bi moral biti že v terminalni fazi, da bi si upal ali pustil pognati v telo vsebino ampule, ki nima deklaracije o vsebini.Imam kar malo filing, da gre s tvoje strani kar malo za reklamo za dr. Klehra. :O) Prepričan sem da dr.Klehr ne uživa posebnega odobravanja tudi med nemškimi bolniki kar kažejo tuji forumi. Nič nimam proti komplementarnim ali alternativnim metodam ampak žal način dela dr. Klehra, označevanje ampul, zaračunavanje ampul in izkušnje operharjenih Slovencev prej vzbudijo negativen odnos kot odobravanje metode dr. Klehra.

Resnica,
danes sem še malo bolj počasi prebral tvoje prispevke. Vseh teh obtožb ne verjamem, pa vendar iz tvojega prispevka izberem marsikaj, Na nekaterih sledeh se približuješ resnici. Druge pa so produkt nepoznavanja zadeve v Nemčiji in Avstriji.
– Pišeš, da on nima nobenih registrov bolnikov. Tega ti ne morem verjeti, ker on mora hraniti po zakonu kartoteke 10 let. Vsako leto mora plačati davke, kjer morajo biti vodeni vsi prejemki in izdatki.
– Da ga avstrijski kolegi odklanjajo, je razumljivo, saj v Avstriji ni urejeno komplementarno zdravljenje raka tako kot v Nemčiji. Nedavno sem bral članek v ISIS (januar 2007), ki pravtako velja kot zavajanje. Ga bom v celoti kopiral sem:

———————–
ISIS januar 2007

Uspešno proti mazaču
Neki zdravilec iz Nemčije je v okolici Welsa v Avstriji v velikem slogu predaval o najrazličnejših boleznih ter metodah zdravljenja. Pravno proti predavanjem načelno ni mogoče ukrepati. V tem primeru pa se je ponujal utemeljen sum, da ta zdravilec v Avstriji dejansko na prepovedan način opravlja zdravniško dejavnost.

Zato je Zgornjeavstrijska zdravniška zbornica za daljše obdobje najela dva detektiva, ki sta mu sledila. Z njuno pomočjo so lahko zbrali ustrezne dokaze za začetek sodnega postopka. Najučinkovitejši postopek je v takšnih primerih tožba o nelojalni konkurenci.

Kot običajno v procesih o mazaštvu, tudi tokrat sodni postopek ni bil zelo preprost. Končno so pristali na OGH (verjetno Oberster Gerichtshof, Vrhovno sodišče). Prva sodna instanca je namreč nekatere posege (npr. svetovanje o dieti, presevanje prstov z baterijo, opazovanje žrela) sicer označila kot preiskave v najširšem pomenu, vendar presodila, da ne
gre za nedovoljeno dejavnost. Proti temu so se z vsemi pravnimi sredstvi uspešno postavili po robu in končno jim je v t.i. sodni primerjavi uspelo prodreti s svojimi zahtevki.

Tako je bilo temu zdravilcu prepovedano opravljati ali ponujati vse tiste dejavnosti, ki so sicer pridržane zdravnikom. Bili so tudi pooblaščeni to objaviti.
Vir: OÖ Ärzte, št. 196, oktober 2006 – Marjan Kordaš
—————————

Torej tudi tu se NE gre za zdravilca, ampak se gre za heilpraktika, ki jih imajo samo v Nemčiji. Zato velja ta sodna primerjava samo za državo Avstrijo. V Nemčiji pa lahko ima ta heilpraktik svojo ambulanto, lahko teoretično operira, če ima posebnega strokovnjaka za anestezijo, lahko jemlje kri, daje infuzije ipd… Zadeva je torej v tem, da Avstrija nima urejenega alternativnega in komplementarnega zdravljenja na tak način (ali pa sploh), kot je to vzorno v Nemčiji.

Potem pišeš, da se zdravje ne kupi z denarjem. Kot sem že omenil, se morajo nemški zdravniki, tudi privatniki, držati cenika zdravniških storitev. Visoke cene se nam zdijo, ker ne poznamo računov, ki jih bolnišnice zaračunavajo zavarovalnicam. Vsak, ki gre v tujino, pa se mora tega zavedati, da se gre za samoplačništvo. Zato je to bolj slab argument, ki pa se ga lahko preveri, če so poleg tega navzoči še drugi dejavniki za prijavo.

Rad bi si ogledal TV SLO 1/28.06., pa ne najdem, imaš morda kak link? Morda bom tam slišal tisto, kar si tukaj ne dovoli nihče izgovoriti.
Hvala za tvoje prispevke.

Če se le malo potrudite, boste na straneh, ki jih omenja prof.dr.Ihan –
predvsem na prvi, hitro našli informacije o dr.Klehru, zlasti mnenje o njem s strani njegovih, t.j. nemških kolegov, ki so ga že leta 1998 proglasili za šarlatana ( tudi oni imajo enako terminologijo), , ki služi ogromne vsote denarja na račun bolnikov z rakom, leta 2oo3, pa so mu tudi prepovedali vsako delovanje na Bavarskem.
Naključje?
Ni naključje, da na njegovi kliniki v SLZ. , ne boste srečali nobenega Avstrijca!!!!!

ampula,

napačno, jaz ne zagovarjam dr. Klehra, prisežem pred Bogom in pred vsem, kar mi je drago, da ga ne poznam in nimam nobenih odnosov z njim, niti privatnih, niti poklicnih; kakor tudi nimam nobenih materialnih teresov.

Seveda sem se tudi jaz informiral, vendar ne po forumih in tudi v internetu sem namenoma “spregledal” vso možno nagajanje (ki ni redkost v konkurenčnostni praksi) in drugače pretehtam argumente, kot nekdo, ki gleda to iz njemu poznanega sistema, ali iz njegovih osebnih izkušenj, ali iz njegove emocionalne strani.

Kot sem rekel, ne vem kako ima urejeno. Če se gre tu za lastno kri, potem je to težko individualno deklarirati.

Četudi homeopatija nikjer ni omenjena, bom navedel to v primerjavo, ker homeopatija velja v Sloveniji kot seriozna metoda in je v Sloveniji pridržana samo zdravnikom. Če razmišljam naprej (meni se kar sproti rojevajo misli:))), potem je možno, da je na podoben način preobšel predpise o zdravilih. V klasični homeopatiji tudi ni navedena nobena indikacija, navodila za uporabo ipd. Še drugače, tam je navedena npr. rastlina, ki je v teh homeopatskih pripravkih sploh ni možno analizirati.

Mislim, da je možno, da je našel kakšno luknjo v zakonodaji, da je zato to tudi patentirano. Ker pri vsih farmacijah, ki tudi nudijo sredstva s citokini, se gre za izolirane citokine in ne za autologe citokine, kot je to v njegovem primeru.

Pa mi pride spet nekaj v spomin. Niti ne sigurno, da je bila to njegova ideja. Kolikor vem, se pri alegikih tudi lahko kri pošlje v neko farmacijo, ki to predela in se spominjam, da to tudi ni poceni zadeva. Bom malo pobrskal v naslednjih dneh, da primerjam zadevce, vendar je ne bi hotel imenovati, da ne bi delal reklame;)
LP