Doživela sem nasilje…
Pozdravljeni,
v sebi čutim tako stisko in nemoč in se sprašujem, ali ne bo nikdar bolje…ali pa bo in to na tak način, kot sedaj že toliko let doživljam….nekaj časa se počutim bolje in potem z vso silovitostjo spet udari resničnost in bolečina dogodkov, ki so se mi zgodili pri 24 letih…
Najprej konizacija, nato zanositev in nato odtekanje vode v 32 tednu, potem malomarnost porodnišnice v kateri sem ležala nadaljnih 10 dni, dokler ni prišlo do okužbe in urgentnega CR, drugače krepak deček pa je podlegel okužbi.
In pri vsem tem sem doživljala, kako neskončno majhna sem pred ljudmi v “belem” in v našem zdravstvenem sistemu…
Doživela sem ogromno ponižanja na prenekaterih posegih na ženskem področju, nemalokrat so me obravnavali hujše kot številko, mogoče celo nebodigatreba…žal sem po karakterju bolj take narave, da se ne znam konkretno postaviti zase in zgleda, da je tukaj kot povsod drugje…šibkejši odpadejo…
Ampak vsa zavarovanja pa vseeno plačujem kot vsi drugi…
In jaz, kot ženska, ki sem morala tako mlada na operacijo, s tem, da mi je partner prej 8 let podajal svojo okužbo, pa mi nihče od zdravnikov ni niti namignil, da bi bilo potrebno zdraviti tudi njega.
Vse sem dobila na svoja ramena.
In po mojem mnenju tudi, če v porodnišnici nisem bila glasna zahtevajoča, me ne bi smeli “pozabiti”, da ležim na oddelku za rizično nosečnost in čakati, da pride do tragedije…
In po tistem, da ne govorim…zdravstvene in duševne posledice, po tistem me je čakalo še nekaj preiskav kot posledica nesrečnega poroda in nemalokrat so me prekladali kot vrečo krompirja, še večkrat pa res dobesedno pozabili name, da sem mogla klečeplaziti in ponavadi sem dobila jezo in še večjo surovost pri posegih.
Zadnje čase se pričenjam zavedati, da bi morala glede na take izkušnje imeti drugačno ginekološko obravnavo…
A včeraj sem mogla iti na kliniko, ki ni ginekološka, a zmenjena sem bila, da oddam bris za kar nekaj preiskav…
In naletela na vihrajočo zdravnico, pri kateri sem nekajkrat že bila in je bila zelo prijazna.Zato sem prišla k njej brez občutkov, da bo tudi tukaj nekaj narobe…zdravnica je bila v glavnem zelo nervozna, nekam se ji je grozno mudilo…sploh ni vedela, zakaj sem že prišla k njej in na hitro je poklicala neko sestro iz hodnika in skupaj sta me napodili na neko posteljo in že sta si izmenjavali instrumente in mi jemali brise…v oddelku, kjer se zdravi najhujše prenosljive bolezni…
Nisem utegnila niti povedati, da želim bolj nežen odvzem zaradi mojih preteklih izkušenj, bila sem tam manj kot številka in že so me naganjale iz ambulante. Jaz pa sem morala par stvari vprašati, a nekaj besed sem dobila in že sem bila spet na mrzlem zraku pred stavbo in se spraševala, zakaj hudiča sem morala iti na te teste, ki sploh niso bili življenjsko pomembni…zato med drugim, ker sem res nameravala zdravnico tudi povprašati o zame aktualnih vprašanjih…
Od včeraj sem prav šokirana in nemirna, v trebuhu me boli…ni mi več vseeno, kdo šari po meni in kako…
Vse je pomešano s strahom in celo pomišljam, ali so bili tisti instrumenti, ki sta si jih tako na hitro podajali in vtikali vame zares sterilni…da nisem še česa pokasirala v tisti minuti “akcije”…
Vmes sem utegnila zastokati, da me že pri mojemu ginekologu zmeraj tako boli, če bi bila ona lahko bolj nežna, pa se je tista sestra zraven samo namrdnila. Ali bi se tudi, če bi vedela, kaj sem jaz mogla že vse pretrpeti?
Res si očitam, ker sem šla, ampak kako naj bi vedela?
Ne vem, ali bi tisto zdravnico naknadno poklicala in ji povedala o mojih občutkih?
Bojim se, da bom spet naletela na nerazumevanje.
REsnično vam bom hvaležna za karkoli, kar mi boste napisale, v vzpodbudo, ali pa vaše izkušnje, ker se počutim na tem svetu včasih z mojimi izkušnjami izgube otrok kot kakšen nezemljan…
Hvala in lep pozdrav…
zDRAVO!
Marsikaj moramo ženske preživeti in pretrpeti, da pridemo do svojega cilja.Najbolje, da zamenjaš ginekologa in si vzameš takšnega, ki mu zaupaš in ima občutek za ljudi. Jaz sem sedaj že pri tretjem. Resnično zadovoljna. Ljudje v zdravstvu pa so nemalokrat resnično zaposleni na napačnem delovnem mestu. Postavi se zase, ozdravi okužbo, potem pa naprej. Tvoj sinko je sedaj med angelčki in bo pazil nate. Lep pozdrav in srečno.