Sprostita se, ne mislit na to, pa bo…jah, zame je to najbolj neumen nasvet. Nekomu, ki živi v oblačku, ki zanosi, ko se partner samo sleče, je pač težko razumeti, da obstajajo drugačni. In to je zame čisti egoizem. Podobno je pri porodu. Kak te je lahko bolelo, če pa mene ni. Isto mamice, ki so dojile ne morejo verjeti, da pri nekaterih dojenje ne gre, pol pa ti še doda, da je nemogoče, da ženska ne more dojit. Potem spanje, vzgoja…kako je mogoče, da se otrok v trgovini meče po tleh, če pa moj ni nikoli tega delal.

Zakaj pišem to? Za mano je uspešen ICSI (drugi postopek), hči je že dopolnila dve leti.
Najprej sem še tiho prenašala vprašanja o povečanju družine. Ko sem jih imela vrh glave, sem povedala, da je partner neploden. Je prav zanimivo, da vsi mislijo, da je za neplodnost kriva ženska (še moj je bil prepričan v to, ker sem kadilka).
In najbolj smešen komentar…znanka, ki sem ji pred 5minutami povedala, zakaj ne zanosiva, mi v fris reče…ja kak vama te ne uspe, če pa je nama v prvo…halooooo.

Primeri so različni…pri nekaterih nikoli ne najdejo razloga. Dejansko je za ženske oploditev naporen proces in kdor tega ne razume in ti še povrhu reče, da se naj sprostiš…taki bi najraje v rit stisnila vse hormonske injekcije hkrati in ji napisala na čelo, zdaj pa se ti sprosti.

In če bo slučajno te poste brala kaka mamica, ki je dajala podobne nasvete…raje se zamisli, kako škodo delaš v resnici s podobnimi “dobronamernimi” nasveti. Malo preberi, kaj vse pretrpimo v upanju na zanositev. Pregledi, UZ-ji, hormonske injekcije, ki si jih moraš sama dajat v trebuh, bolečine zaradi vseh foliklov, ki rastejo, punkcija, čakanje na rezultate punkcije, čakanje na rezultate oplojevanja celic, embriotransfer, čakanje, krvni test, spet čakanje, prvi UZ…strah, da bo kaj narobe in ta strah ostane do konca nosečnosti, mene je še 2 leti po njenem rojstvu strah, da se ji kaj ne pripeti…
In nekatere nimajo te sreče, kot sem jo imela jaz…nikoli ne postanejo mamice. In pol jim še upate v obraz rečti, da naj se sprostijo, pa bo?

Lep pozdravček!

Pridružujem se tej temi, saj sem tudi jaz imela nekaj izkušenj z raznimi “nasveti”. Očitno je dandanes svet čisto drugačen. Generacije pred nami se verjetno niso srečevale s toliko neplodnosti kot danes. Sama se zdravim zaradi neplodnosti, zato si ne upam niti ogovorit par, ki še nima otrok ter spraševat zakaj jih nima. Vem, da to ve vsak posameznik in jih nimam pravice presojati. Kdor čuti potrebo po izpovedi, pa itak sam pove, da ima na tem področju težave.

Nekateri se ne zavedajo, da je neplodnost zelo občutljiva stvar in vsakršno dreganje zakaj to, zakaj ono, lahko privede do čustvene prizadetosti. Odvisno kako par vse to dojema. Eni so bolj občutljivi na te stvari, nekateri manj.

Sama nisem dajala na velik zvon, da se srečujem z neplodnostjo. Vedo le domači in tesna prijateljica, ki mi stojijo ob strani. Mislim, da je to več kot dovolj.
Na vprašanje, “kdaj pa boš ti noseča??” pa odgovorim le, da bom v ponedeljek. Tako se tudi pogovor konča na to temo in nihče več nič ne komentira.

Vsem vam, kakor tudi sebi želim veliko uspehov za velik + :))

Še ena zanimiva izkušnja. V neki družbi smo enkrat debatirali, kako rade “stare mame in tete” sprašujejo mladino – ali imaš že kakšno punco/fanta? in podobno. Pa je rekel moj znanec (žal najverjetneje iz lastne izkušnje…): “Najprej te sprašujejo, kdaj si boš našel kakšno punco. Ko jo imaš, te sprašujejo, kdaj se boš poročil. Ko se poročiš, te sprašujejo, kdaj boš imel otroke. Ko jih nekaj let nimaš, začnejo misliti, da jih ne moreš imeti, in potem imaš mir pred vprašanji.”

Ha, ha,…” najboljši nasvet, ki sem ga dobila v času, ko nisem mogla zanositi, je da se moram le sprostiti”- ma prosim vas, …..
Naj povem svojo zgodbo:
prvic sem zanosila takoj, po prvem spolnem odnosu pri 30-ih, in se je končalo z izvenmaternično nosečnostjo-IMN. Takrat sem imela hude strese v sluzbi, sluzbo sem tudi zapustila, tudi zato da bi lazje zanosila v drugo.
Takrat nisem niti pomislila, da bi lahko imela kakšne probleme kasneje zanositi. V bolnici so mi rekli, da lahko takoj po IMN delam na otroku…., no in to sem tudi delala….. vendar nisem zanosila, opazila pa sem, da se mi je po IMN menstracija zelo spremenila, prihajala na 40-45 dni. Sla sem dohtorju in mi je pač dal ene tablete, ki so zadeve z menstruacijo uredile, vendar zanosti nisem mogla potem se 2 leti…..
Vse bi naredila da bi naravno zanosila , saj sem se ( še danes se) umetnih oploditev zelo bala- sem bolj tip človeka, ki zagovarja vse naravno. Ker je šlo mimo 2 leti in nisem zanosila po naravni poti, razlog nepojanjena nepolodnost,…..oba naj bi bila zdrava, sem se komaj sprijaznila z umetno.
Moram priznati da 14 dni ko sem jemala zdravila za umetno sem bila popolnoma nesproščena, dan pred punkcijo sem se skoraj premislila, ogromno neprespnih in prejokanih noči, vendar sem se skozi sprasevala, kaj mi se preostane, leta gredo,in sama sebi glede na to da ne zanosim po naravni poti grem zmeraj bolj nazivce. Torej sproščenost v času umetne oploditve, od časa prejemanja zdravil pa do izvida je bila na 0. Mislim, da se še se toliko nesigurno v življenju nisem počutila, toliko razdvojeno in toliko neodločno.
Na dan punkcije, sem rekla, pač grem probam še to in kaj bo bo, vendar z nekim odporom. Punkcija me je tudi zelo bolela, saj sem bila zelo napeta.
No in po 14 dneh, kljub vsej tej moji nesproščenosti sem zanosila, takoj v prvo z IVF postopkom.
Hotela sem vam samo napisati da to s sproščenostjo morda pri enih ima veze , pri drugih pa sploh ne.
Jaz sem dvakrat zanosila, ko sem bila pod hudimi stresi in nesproščena, vmes pa 2 leti ko sem bila dosti bolj sproščena pa sploh nisem mogla zanositi,…. jaz bi bolj rekla, enim je dano, da zanosijo po naravni poti, drugim po umetni, tretjim ni dano,… zakaj tako, usoda, in pa vsak mora svojo pot prehodit.
Tako da punce, živite svoje življenje po najboljših močeh, kot se počutite, če ste jezne ste jezne, če ste pod stresom ste pod stresom, če uzivate pa uzivate, sprejmite vse vaše statuse in pozitivne in negativne,okolici cimanj razlagat, ker itak nimajo pojma kaj je za vas dobro in vam bodo dobro namerni nasveti kvečjemu skodovali.
Ziveti zdravo nikomur ni škodavalo, ne pa hodit v ekstreme….
Vsem puncam zelim srečno zanositev!

Še en nasvet je ne obupati ….., ali pa si začeti misliti saj ne bo nič….. Res je hudo, da država plača samo 7 poizkusov… in da so nadaljnji sila dragi ….. samo rečeš si upanje umre zadnje in če imaš možnosti narediš še ene 2 x toliko poskusov, kot jih država plača in odkartaš že zelo veliko ……. in na koncu ja ne boste verjeli, ko si že misliš nikoli ne bo …., pa se posreči v že kar poznih letih …… Very happy ! Torej ne obupajte , ne obupajte ……..

Kar na jok mi gre, ko berem tole. Po glavi se mi mota toliko misli, da niti ne vem, kje naj začnem. Pri dejstvih, recimo. Na otročku delava že 3 leta. Opravila sva že vse možne preglede, tudi po večkrat in pri različnih zdravnikih. Pravijo, da je z nama vse OK. Trenutno sva pri gospe Reš, kjer sva včeraj začela s prvim postopkom za IVF.

V teh treh letih sva tudi midva poskušala vse živo in nič od tega ni imelo kaj prida pozitivnega vpliva.

Po vasi se govori, da sovraživa otroke, da jih zato nimava. Da sva ogabna, ker sva si raje kupila psa kot da bi imela otroka. Določeni prijatelji, ki uspešno delajo na otrocih, se naju izogibajo (češ, da jih peče vest). Okrog mene postajajo noseče vse po vrsti, tudi tiste, ki niso imele takega namena. Čeprav ne vem, kako lahko ženska pri 38h z že tremi otroki med nezaščitenimi spolnimi odnosi reče, da tega ni pričakovala in je potem totalno v šoku….

Skratka, včasih imam občutek, da se mi celotno vesolje posmehuje, ker me obdaja z na stotine srečnimi nosečnicami.

Potem je tu še žlahta, okolica, ki naju je sedaj po treh letih prenehala navdušeno spraševat, kdaj misliva imet naraščaj. Sedaj to počnejo le še posredno. Na primer, ko mi tašča čestita za rosjtni dan in me ves čas buli v trebuh??!!

Kako naj se človeku ob vsem tem ne zmeša?

Trenutno sem nekako stabilna, si dopovedujem, da bo, kar bo. Nimam kaj. Strinjam se z zgoraj navedenim, poskušajmo živet srečno tudi do tistega dne, ko se nam bo uresničila velika želja.

Ne ozirajta se na druge, povejta vsem, da ni vsakomur dano imeti otroke in da je sila nefer, da vama sploh upajo, kaj takega naprej metati. Tudi mi dva sva nabavila kužico, kasneje celo še eno .
Ljudje so žleht, dražita jih še bolj s tem, da jima kažita, kako dobro se ujemata s partnerjem imata kvaliteten odnos in se požvižgata na take negativce, čeprav vem, da je to na vasi, kar problem, ko vsi pometajo pred tujimi pragi.

Sedaj če sta pri g. Urši Reš, sta v najboljših rokah, to mi verjemita in nekako poskušajta vse odmisliti, ali se pa prepričajta , da otrok ne bo, tako je bilo pri meni, ko je moja obupala in sva hodila bolj ali ne pri krepko čez 40 ih na postopke samo še zato, ker upanje umre zadnje in ja je na koncu ratalo…. sedaj je v 4 mesecu …..

Skratka, ko bosta odmislila se sprostila bo ratalo !!!

Kako čudovito je slišati tako lepo novico. Čestitam in držim pesti. Hvala za lepe besede. Vso srečo želim!

Mogoče kateri v pomoč, meni je pomagalo pri endometriozi (imela zelo hudo obliko in bila na 11 postopkih umetne oploditve, doma imamo 4 letno punčko, bila še 1x v Pragi na darovani jajčni celici, zanosila z dvemi vendar SS enega v 6 tednu in enega v sedmem, sedaj pa čakam, da grem po zmrznjenčke) lp, Karolina

100% naravne vlaknine Skinny Fiber:
Ljudje se srečujejo s čudovitimi stranskimi učinki, kot so:
– zmanjša celulit
– čistejša koža
– zmanjša holesterol – ljudje postopoma prenehajo z jemanjem zdravil za holesterol
– nižji krvni tlak – nič več tablet za pritisk za mnoge stranke
– stabilizira krvni sladkor – ljudje, ki so diabetiki, ne potrebujejo več nobenih zdravil
– zmanjša ali zaustavi simptome sindroma razdražljivega črevesja
– zmanjša ali zaustavi simptome policističnih jajčnikov (PCO)
– regulira ščitnico – ljudje ne potrebujejo več zdravil za ščitnico
– zmanjša vročinske oblive
– zmanjša in včasih odpravi migrene
– boljši spanec ponoči
– zmanjša ali odpravi hrepenenje po ogljikovih hidratih, čokoladi in slani hrani
– poveča energijo- blokira 20-30% vseh zaužitih kalorij preden se nakopičijo v telo
– pomaga telesu vsrkati vitamine in minerale
– zmanjša apetit in pomaga, da zaužijete manj hrane in ste obenem zadovoljni (povečajo svoj volumen za 50x ob zaužiti količini vode)
– blokirajo nalaganje maščobe iz zaužite hrane
– poveča porabo maščob in naravno pospeši metabolizem
– odplakne maščobo iz stene debelega črevesa
– odstrani parazite iz črevesja (to je pogosto vzrok prekomerne teže, na katerega ljudje nikoli ne pomislijo)

Pomaga tudi pri:
GERB – gastroezofagealni refluksni bolezni, refluksu kisline, vnetju črevesja, vnetju sklepov, bolečinah v sklepih, skupni disfunkciji, fibromialgiji, kronični utrujenosti, artritisu, motnji erekcije, neplodnosti, ledvični disfunkciji, zmanjšanemu delovanju jeter, edemih, protinu in še veliko drugih zdravstvenih težavah. Skinny Fiber okrepi notranjost telesa.
Za kakršnokoli informacijo pa me kontaktirajte na FB https://www.facebook.com/karolina.cercek

Pozdrav,
jokam , ko berem vse te zgodbe .. še čisto na kratko moja, najina. Po 2 letih nezaščitenih odnosov se ni zgodilo nič. Nato mož doživi hudo nesrečo s telesnimi poškodbami. Po mesecu hospitalizacij se vrne domov, prvi dan v domači hiši, verjetno od sreče, da je živ in hvaležnosti da sva skupaj…. imava spolni odnos, bolj klavern sicer, ker je bil ves v ranah in povojih, ampak z najlepšimi možnimi čustvi … Mož se vrne v bolnišnico zaradi poslabšanja stanja, sledi ponovna hospitalizacija. Po treh mesecih se možu stanje izboljša, pride domov, vse je ok. Isti mesec sem medtem jaz naročena na redni letni gin. pregled, kjer mi ugotovijo nosečnost v 14. tednu. Kljub perilu in brez kakršnih koli znakov. Sledi presenečenje, evforija, sreča …, ker je bilo prepozno za nuhalno, se naročim za amniocentezo. Hitri test, naslednji dan pokaže kromosomsko nepravilnost, sledi UPN v 17. tednu.

Torej, skoraj sem ostala brez moža, in skoraj sem dobila sina – v 14 dnevnem obdobju. Včasih se mi vse skupaj zdi preveč bizarno, da bi lahko bilo naključje. Sedaj imam moža in nimam otroka. Nekoč si želim oboje.

Če se moje krave ne otelijo, zamenjam bika.

Drugače imam pa tudi jaz podobno težavo, saj me je nekoč zadela protitankovska granata in nisem prepričan, če sem še ploden.

Moja zgodba je drugačna. Zaradi neke bolezni, okvare ob rojstvu so mi kasneje povedali, naj pozabim, da bi imela otroke. Da se čez trebuh ne smem rediti in da bi nosečnost ogrožala tudi moje zdravje. Nekako s tem živim. Spoznala sme partnerja, ki je že imel od prej otroke, od tega enega z Down.sindromom. Soglasao sva bila – on gre na sterilizacijo, jaz pa leta 2012 podarim jajčece nezanani darovalki, morda celo kateri od vas. Jaz otrok ne smem, ne morem imeti, sem se pa odločila pomagati dekletu, ženski, ki želi, pa ne more imeti. Bodite dobro!

Joj kako sem se nasmejala..skoda ker se punce z istim problémom ne moremo zdruzit..vse prijateljice imajo že otrocka in js sm tudi ze sita teh nasvetov pa izgovarjanja da mi je vseeno,ce po 3 ľ zakona nimava se otroka.mela s tudi dva splava ( spontan, drug zal ni bil zazeljen- dolga in boleca zgodba) in sedaj me na veliko tare ta misel da sem si sama kriva….:(( zelo sem zalostna in skoraj že obupana:(( zdaj mi se menstr.zaostaja tko da se volje do sexa nimam..obup:(

Obstajajo pa tudi zelo uvidevni in taktni svojci in prijatelji. K sreči! Midva imava srečo, da naju res bližnji nikoli niso spraševali teh neumnih vprašanj in talali trapastih nasvetov. Edino, kar se spomnim, je bilo pred poroko, ko sva šla vabit svaka za pričo (in mu sploh prvič sporočit, da se bova poročila), je bil zelo vesel in je vmes vprašal – aha, maja bo torej ta velika fešta, kaj pa čez 9 mesecev bo spet? Pa me takrat niti ni zbodlo, sem vzela čisto lepo za hec, ker še nisva načrtno skušala zanositi, še nisva vedela, da sva neplodna.
Zdaj pa, ko že 6 let ni nič in vse kaže, da bo pri tem ostalo 🙁 , pa samo kdaj v kakšnem pogovoru začutim, da vedo, ampak da nočejo vrtati. Npr. zadnjič smo se pogovarjali o neki ženski, ki se je na novo zaposlila v bližnji trgovini, od kod da je, s kom je poročena ipd., pa je “najbolj obveščen” povedal, da je poročena s tem in tem in da tudi onadva ne moreta imeti otrok. Samo majhna besedica “tudi”, pa je bistveno spremenjen pomen stavka!… Pogovor se je nadaljeval nemoteno, jaz pa sem začutila, da je “najbolj obveščenemu” kar malo težko, ker mu je ušel ta “tudi”.

Joooj, kako mi je vse to znano! Tale tema je res za smejat se in včasih jokat.
Moram tudi jaz dodati “cvetke”, ki so me najbolj razžalostile.
Med prijateljicami, ki se občasno dobivamo na kavi, sem enkrat omenila, da verjetno za eno obdobje ne bom vedno mogla prit na kavo in je v trenutku padel komentar, če sem noseča. ??? Sem rekla, da ne in potem se je še debata nekaj nadaljevala, pa se je HB ena razumna iz skupine zavzela za mene in jim direktno povedala, da mogoče vsem ne paše o tem govorit … Tam imam zdaj mir.
Ravno v obdobju, ko sem se začela zavedat, da imava očitno težave in sem imela napotnico za neplodnostno že v roki, nisem je pa še predala naprej, ker nisem imela poguma, prileti taščin komentar ravno na srečanju partnerjeve rodbine, kjer ni bilo enega para najinih let, ki ne bi imel otroka, češ če se bova pa midva tudi kaj kmalu potrudila okrog otroka. Meni se je želodec obrnil in sem želela tisti trenutek domov.
Najbolj globoko pa se je zarezal komentar partnerjevega bratranca na enem od tudi neke vrste rodbinskega dogodka, samo da je bilo mogoče ene 20 partnerjevih žlahtnikov in beseda nanese na partnerjevo sestro, ki je v roku 4 let zanosila 3x in to malo pred 40. letom. In oni pametnjakovič direktno nama pred vsemi pristavi, da res zanimivo, da je ena veja v družini tako zelena, druga pa suha ???!!!!!!! Še zdaj tega človeka videt ne morem. Nažalost sem takrat bila tiho, ker sem pač taka, da me take zadeve v tistem trenutku pustijo brez besed – enostavno okamenim. Zdaj mi je žal, da nisem odvrnila, da je pa res zanimivo, da enim pa ni bilo dano malo pameti in občutka za sočloveka. Še zdaj sem zgrožena nad njim.
Sicer pa, ja … zdaj ni več vprašanj. Tu in tam še kakšno od kakšnega znanca, s katerimi se vidimo parkrat na leto … in sedaj na vprašanje, kaj čakava, samo odgovorim, da pač čakava. Nič se ne zlažem, oni si pa naj interpretirajo, kakor si želijo.
Aja, nasveti da naj se sprostima, ne mislima na to. Da naj se ljubiva, ne pa delama otroka, so pa še zmeraj prisotni. In to od človeka, ki gre samo mimo moškega … nimam besed – sploh, ko gre za osebo, ki me do potankosti pozna.
Morala sem dat ven.

Pod tole se podpišem, čeprav je napisano že kar lep čas nazaj.
S partnerjem sva tudi v tretjem postopku žal ostala praznih rok. Imela sva že tudi spontano zanositev in SS, ter 3x IVF.

Tako da, preden boste hoteli “pomagati” s temi dobronamernimi nasveti, fajn premislite, kaj boste rekli – če sploh kaj.