Ja, ampak rutina nam predstavlja večino življenja, žal… Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da ves svoj čas namenjam neki korporaciji, da bo lastnik še bolj bogat. Od njih dobimo plačilo za osnovne stvari, to je hrano, da dobimo kalorije, ki jih rabimo za delo, zabavo, da vsaj malo odmislimo delo in prebivališče, da sploh lahko eksistiramo. Če tako pogledaš, se torej vse življenje vrti samo okrog dela, vse kar je poleg dela, pa je namenjeno temu, da se delo lahko opravlja.
[/quote]

če nisi boem, umetnik, glasbenik, slikar, pisatelj, ima človek samo dva načina za preživetje življenja, delo ali klošarjenje…, depresija pride pa mine, s časom v urah ali dnevih, vse pod pogojem, če si psihofizično zdrav ampak, ko si tak, si itak v top formi in do depresije niti ne pride…

Meni je pa bedno, ker ste tako zjamrani. Bedni odnosi v službi – ko vam bo jasno, da takšne odnose vzpostavljate tudi sami, bo šlo mogoče kaj na boljše.

Ne dobite dopusta – a se res nihče ne zna postaviti več zase? Če res imate takšne čudne delodajalce, pa naj vam bo cilj v tem letu najti boljšo službo!

Seveda smo sužnji. Nam dajo malce veselja in sprostitve parkrat na leto, toliko da ne guznemo in si naberemo moči za nadaljne suženjsko delo.
Naši gosodarji pa uživajo na jahtah in najbolj eksotičnih mestih širom po svetu skoraj 365 dni na leto.
Eni res živijo, drugi pa (samo) obstajamo.

če nisi boem, umetnik, glasbenik, slikar, pisatelj, ima človek samo dva načina za preživetje življenja, delo ali klošarjenje…, depresija pride pa mine, s časom v urah ali dnevih, vse pod pogojem, če si psihofizično zdrav ampak, ko si tak, si itak v top formi in do depresije niti ne pride…
[/quote]

Tretja varianta pa je, da si kapitalist in izkoriščaš druge,

Meni so všeč alternativni načini življenja, ne predstavljam si, da 40 let delam za tekočim trakom ali prekladam papirje v neki pisarni. Lahko preživim z zelo malo, a kaj ko mora vsak delati 8 ur. Ali pa nič, vmesne variante pa ni.

*naši GOSPODARJI

Ja, plačevanje računov.
Saj samo še plačujemo, vsako leto bolj, vedno se spomnijo še nekaj novega …. kar je potrebno plačevati.
Tlačani so dajali desetino, nam pa po plačilu vseh položnic ostane približno toliko.

Točno tako. Sistem, ki peščici omogoča, da si nabere tolikšno bogastvo, drugi pa delajo za drobiž, da lahko peščica še naprej polni svoje žepe, je v osnovi izrojen.

Ma, pri nas pa si nikoli ne morem vzeti nekega normalnega dopusta. Še poleti ponavadi ne dobim niti enega tedna, v najboljšem primeru tri dni. Ostali dopust pa izkoristim za prebolevanje neskončnih viroz kot posledico izgorelosti.
[/quote]

Mi je poznano in še parim drugim iz našega podjetja in marsikaterega drugega, tudi takih, ki se kitijo z nazivom družini prijazno podjetje. Nikoli ni bil pravi čas za dopust, plani visoki tako glede količine kot kvalitete, vse več dela, ker nas je bilo vse manj, nenehna skrb, da se ne znajdeš na spisku za odpust …
Potem pa je prišla daljša bolniška zaradi izgorelosti. Čez noč, zaradi simptomov, ki jih na prvi pogled ne pripisuješ izgorelosti. Zadeve potem vidiš v čisto drugi luči. Je pa težko iz kroga ujetostii. Preberi izkušnje na to temo, je teha že veliko. Še zvečer, ko ne moreš zaspati, se ti zdi, da bo konec sveta, če tvoje poročilo ne bo narejeno pravočasno. Vidiš posledice za firmo, zase. Proti jutru, ko ležiš na urgenci, vidiš, da je tisto =beno poročilo vredno manj kot predlanski sneg.

Joj no, ste ubogi…
Kaj bi bili šele depresivni, če jutri ne bi imela kam v službo it, brezposelni, brez plače,…če bi bili na smrt bolni, če vam ne bi preostalo dosti časa za življenje..

Eni ste pa res ubogi in žrtvice, ….
Pač v službi se poskušaš izognit slabim odnosom, delaš svoje delo, na kavico hodiš samo z dobrimi ljudim….itd…itd….

Vsi depresivni, bodite hvaležni za vsak dan, ki ga lahko preživite….kaj kmalu se lahko drugače obrne in si boste želeli živeti….pa do tega ne boste imeli možnosti..
Samo za razmislek….tisti, ki ste danes brez razloga depresivni!

Mi je poznano in še parim drugim iz našega podjetja in marsikaterega drugega, tudi takih, ki se kitijo z nazivom družini prijazno podjetje. Nikoli ni bil pravi čas za dopust, plani visoki tako glede količine kot kvalitete, vse več dela, ker nas je bilo vse manj, nenehna skrb, da se ne znajdeš na spisku za odpust …
Potem pa je prišla daljša bolniška zaradi izgorelosti. Čez noč, zaradi simptomov, ki jih na prvi pogled ne pripisuješ izgorelosti. Zadeve potem vidiš v čisto drugi luči. Je pa težko iz kroga ujetostii. Preberi izkušnje na to temo, je teha že veliko. Še zvečer, ko ne moreš zaspati, se ti zdi, da bo konec sveta, če tvoje poročilo ne bo narejeno pravočasno. Vidiš posledice za firmo, zase. Proti jutru, ko ležiš na urgenci, vidiš, da je tisto =beno poročilo vredno manj kot predlanski sneg.
[/quote]

To se mi že dogaja, upam da čisto do konca ne bo prišlo.

Kaj se je zgodilo pri tebi in kako si potem to rešila? Upam, da si zdaj v redu.

Ne sodi in ne omalovažuj problemov drugih!

Ja, ampak rutina nam predstavlja večino življenja, žal… Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da ves svoj čas namenjam neki korporaciji, da bo lastnik še bolj bogat. Od njih dobimo plačilo za osnovne stvari, to je hrano, da dobimo kalorije, ki jih rabimo za delo, zabavo, da vsaj malo odmislimo delo in prebivališče, da sploh lahko eksistiramo. Če tako pogledaš, se torej vse življenje vrti samo okrog dela, vse kar je poleg dela, pa je namenjeno temu, da se delo lahko opravlja.
[/quote]

Bravo! Dober zapis!
Rutina nam predstavlja večino življenja, pa saj drugega ne moremo pričakovati, če smo rojeni za sužnje.
Kaj pa tisti, ki niso rojeni za sužnje.
Rutina? Jo ne poznajo.
Danes smuča, jutri na drugem koncu sveta plava v turkiznem morju, glamurozne zabave, wellnes vsak dan, vrhunska in kakovostna hrana, izbrana pijača.
Letala, helihopterji, športni avtomobili, luksus …
Obleka za enkrat, cena 2000 $, ipd.
Oni ne poznajo gužvanje in histerije pred (novoletnimi) prazniki.

Ja, ampak rutina nam predstavlja večino življenja, žal… Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da ves svoj čas namenjam neki korporaciji, da bo lastnik še bolj bogat. Od njih dobimo plačilo za osnovne stvari, to je hrano, da dobimo kalorije, ki jih rabimo za delo, zabavo, da vsaj malo odmislimo delo in prebivališče, da sploh lahko eksistiramo. Če tako pogledaš, se torej vse življenje vrti samo okrog dela, vse kar je poleg dela, pa je namenjeno temu, da se delo lahko opravlja.
[/quote]

To je pa še kako res. Ujeti smo v ta krog in iz tega težko uideš.

Ja, Pepika.
40 let bo potrebno črnčit.

Bolj verjamem v to, da ljudje radi delajo razen nekaj procentov izjem, ki so res lenčine. Verjamem da ljudje sovražijo službe, zaradi odnosov, krete.nov in idi.otov, ki zastrupljajo delovno okolje s svojo prisotnostjo, pokvarjenostjo, psihiranjem in manipuliranjem. Zaradi vsega tega več kot 90% ljudi hodi v službo in dela to kar pač dela zaradi denarja s katerim plačujejo stroške.

Začni za viroze jemati bolniške. Itak nismo nič vredni.z
[/quote]

Pisda nezadovoljna in nezadovoljena si. Takšne je potrebno jebat v vseh pogledih.
Da sem tvoj delodajalec te jutri odpikam.
☺

Tretja varianta pa je, da si kapitalist in izkoriščaš druge,

Meni so všeč alternativni načini življenja, ne predstavljam si, da 40 let delam za tekočim trakom ali prekladam papirje v neki pisarni. Lahko preživim z zelo malo, a kaj ko mora vsak delati 8 ur. Ali pa nič, vmesne variante pa ni.
[/quote]

hja, zadnič je bil en ameriški kapitalist po dnevniku, glih proti koncu sem ujel, baje, je dal svojim delavcem vsakemu po 20 jurjev dolarjev za konec leta in kaj ti bi falilo, če bi dalal/a pri takem kapitalistu za tekočim trakom, verjamem, da se bi s sodelavci pred začetkom šihta in po koncu šihta vsi objeli, ker vam bi bilo za tekočim trakom tako lepo v tem rutinsekm času osmih ur dela, da bi v bistvu rezmišljali o vsem lepem, kaj boste naredili z denarjem, ki ga boste zaslužili.
Jst sem delal še v Jugi v tovarni, kjer je bila tekoča proizvodnja in v tistih desetih minutah pavze, ki so jih delavci imeli na vsake dve uri se je toliko pozitivne energije čutilo med ljudmi, da je vsak z veseljem prišel na šiht, čeprav so bile plače nikakve… Paradoks bivših socialističnih držav je, da je zjebal glih poštenega delavca…., vsi, ki so šli v kapitalistično Nemčijo so kot delavci prišli do solidnih penzij s katerimi so dons na tem ozemlju carji….., bivše socialistične države talajo svojim delavcom mizerne penzije….., torej, če je kapitalist pošeno zaslužil svoj keš mu nimamo kaj očitat, ker pošten kapitalist tud spoštuje svojega delavca in ga pošteno plača. Večji problem so ljudje, sodelavci, to se lahk ovidi tud na tem forumiu, eno so zoprni in kot taki tud verejtno rojeni, eni smo pa ljudine, ker smo kot taki rojeni in takšni bomo ostali, hehe….

Bravo! Dober zapis!
Rutina nam predstavlja večino življenja, pa saj drugega ne moremo pričakovati, če smo rojeni za sužnje.
Kaj pa tisti, ki niso rojeni za sužnje.
Rutina? Jo ne poznajo.
Danes smuča, jutri na drugem koncu sveta plava v turkiznem morju, glamurozne zabave, wellnes vsak dan, vrhunska in kakovostna hrana, izbrana pijača.
Letala, helihopterji, športni avtomobili, luksus …
Obleka za enkrat, cena 2000 $, ipd.
Oni ne poznajo gužvanje in histerije pred (novoletnimi) prazniki.
[/quote]

Ljudje pa vse to mirno gledajo… Seveda, saj pa nimajo časa ukvarjati se z drugim kot s tem, da preživijo. In pa kupijo nov telefon, avto, gredo za en teden na leto na morje, kolikor si s tistim drobižem pač lahko privoščijo. Večinoma pa se ljudje prepucavajo med sabo – sistem je pač tako zastavljen, da imajo oni na vrhu mir in si lahko polnijo žepe na naš račun. Levi desni, zaposleni socialci itd. Sistem učinkovito funkcionira brez kakršnekoli prisile, vse se uravnava samo. Za gospodarje res izvrstno, saj ni mogoče, da bi sami obvladali toliko sužnjev. Največji suženj pa je tisti, ki se tega sploh ne zaveda.

Glavno, da smo na toplem, ter imamo za jest in za piti. Pa službo, da lahko plačujemo položnice. A ni fajn, ko smo bili zdaj celo 2 dni frej. Za veliko noč bomo pa spet en dan frej.
A sploh še kaj potrebujemo? A nam sploh kaj manjka?
Kaj menite?
Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni …. smo velikokrat slišali …. in zdaj celo verjamemo v to!

hja, zadnič je bil en ameriški kapitalist po dnevniku, glih proti koncu sem ujel, baje, je dal svojim delavcem vsakemu po 20 jurjev dolarjev za konec leta in kaj ti bi falilo, če bi dalal/a pri takem kapitalistu za tekočim trakom, verjamem, da se bi s sodelavci pred začetkom šihta in po koncu šihta vsi objeli, ker vam bi bilo za tekočim trakom tako lepo v tem rutinsekm času osmih ur dela, da bi v bistvu rezmišljali o vsem lepem, kaj boste naredili z denarjem, ki ga boste zaslužili.
Jst sem delal še v Jugi v tovarni, kjer je bila tekoča proizvodnja in v tistih desetih minutah pavze, ki so jih delavci imeli na vsake dve uri se je toliko pozitivne energije čutilo med ljudmi, da je vsak z veseljem prišel na šiht, čeprav so bile plače nikakve… Paradoks bivših socialističnih držav je, da je zjebal glih poštenega delavca…., vsi, ki so šli v kapitalistično Nemčijo so kot delavci prišli do solidnih penzij s katerimi so dons na tem ozemlju carji….., bivše socialistične države talajo svojim delavcom mizerne penzije….., torej, če je kapitalist pošeno zaslužil svoj keš mu nimamo kaj očitat, ker pošten kapitalist tud spoštuje svojega delavca in ga pošteno plača. Večji problem so ljudje, sodelavci, to se lahk ovidi tud na tem forumiu, eno so zoprni in kot taki tud verejtno rojeni, eni smo pa ljudine, ker smo kot taki rojeni in takšni bomo ostali, hehe….
[/quote]

Vau, 20.000 $ je dal svojim delavcem ob koncu leta!
Koliko je potem šele on pospravil v žep? Sploh ne upam pomisliti!