Pozdravljeni!
Sem srednjih let mati dveh otrok in z možem. Od kar sva se spoznala sem jaz tista ki skrbi za naju in kasneje za družino. Imam zelo dobro službo, torej finančno priskrbljena z lastnim stanovanjem (že od prej) Tud mož dela, ampak kaj dosti za družino kar se finančne plati tiče ne poskrbi. In nasplošno ni ravno nek družinski človek. Njemu je važno da ima mene, otroc pa pač zraven spadajo (to sem čudno napisala ker so skupni otroci) ampak se enostavno dosti ne briga za njiju. Torej ko poštudiram bi mi brez njega bolje šlo, bi majn denarja porabla itd…… Ampak……
Sedaj sumim da ima ljubico. Nevem za sigurno ampak sumim. Ženske pač to čutimo. Spremembe na vseh področjih. Ko sem mu povedla da sumim in mu celo zagrozila da če ima kej naj spaka in gre je seveda vse zanikal. Ampak jaz še vedno sumim. In ta sum me ubija. Ubija neverjetno. Kaj je bolje vedeti ali nevedeti? Poleg tega sem dobila iz ene strani namig da pa je to mogoče res. In sedaj bi ga najraje pustila. Mu spakala stvari in ga napodila. Ampak enostavno ne morem…… Nisem dosti močna, pa nevem zakaj? Pa saj nimam nobene koristi od njega. Dobesedno nobene. Pa še vedno ne morem končati. Kaj je to? Kaj naj naredim, tako naprej ne morem, res ne…..Celo telo me boli…..Pomagajte mi če mi le lahko!

kot pravijo: dokler ne veš ne boli

Sama sem imela in imam podobno situacijo. Seveda sem takoj sumila in na koncu zvedela, da je sum utemeljen. Da, imel je ljubico. Ker sem bila tako nemočna, kot vi sem ga kljub vsemu vzela nazaj. Tudi sama sem finančno veliko bolj uspešna kot on. Zato vas popolnoma razumem, kako je če nimaš dovolj moči, da bi zapustila ta zakon.
In kako sedaj? Z ljubico je res prekinil, vendar dvom ostaja. In ostal bo do konca. Tega ne moreš pozabiti nikoli. Tudi oprostiš težko. Zato, vedite, da je veliko bolje, da tega nikoli ne izveš, kajti to tako prekleto boli.
Odnos se je za nekaj časa res izboljšal, vendar sedaj se ne trudi kaj dosti več. Meni pa družina veliko pomeni.
Moja tolažba za sedaj, ko še ne najdem moči je : Vse se plača, vse se vrača. Sama si poskušam pomagati tako, da si polepšam trenutke življenja z malimi stvarmi, ki me osrečujejo. Naj si bo z uspehom otrok, s prijateljicami, s študijem, dobro knjigo, telovadbo…Bodite močni.

ga ljubite?

Če ga ljubim? Ja najbrž ga, če ne ,nebi bila tako na tleh. Pa ko mi nič ne manjka, tud videzno dober zgledam, tako da najdit si koga res nebi bil problem ampak….nevem česa me je strah, res ne. Mene ki sem na vseh področjih tako močna, tu pa pogorim na celi črti.
Grozno je to. Mu brskam po vseh stvareh da bi ja kej našla, mu celo voham stvari, mislim neverjetno sem zmešana…. Pravi,ko se pogovarjava naj grem psihiatru in se mi res ne zdi slaba ideja, ker bom znorela, sem sam jokam, sploh če ne pride prav čas domov, oz. kje zvečer ostane (čeprav vara lahka tud dopoldan,ampak takrat sem o.k.) pa sem mu rekla naj mi ne daje povoda, pa bom čisto o.k. on pa imam včasih občutek, da zanalašč še kej napihne da spet čist živčna postanem. Tako sigurno ne morem živet ker ne morem funkcionirati.
Ja Maja imam občutek da je tako kot pri tebi, samo kako se bo pri meni končalo pa nevem.

“Hudirjevo fajn” je,če svetujemu drugim,pa sami tega nismo skusili.azljivo sem prebrala tvoja zapisa in te presneto dobro razumem,samo ne vem , če se lahko strinjam s teboj, da ga verjetno ljubiš.Verjetno si sprejela njegovo “sobivanje” z vami,če res ne prispeva skoraj nič k ugodju in razvoju vajine družine.Ženske čutimo,da je nekaj narobe in verjetno imamo ne le 6 čut,temveč še kaj več.Da si v takem čustvenemrazsulu,kot praviš zaradi vseh naopičenih stvari,ki so se ti dogajale je verjetno res,zdi pa se m, da ta tvoj “prisklednik”-drugačen izraz za take partnerje žal ne morem uporabiti,veselo izkorišča v svj prid.Pojdi po pomoč,pa naj bo to psiholog,psihiater in se postavi nazaj na svoje noge in daj se mu sprovocirati, da slučajno tebe ne napravi za psihiča,te še kam vtakne in pobira sadove tvojega minulega dela-kaj bo z otroki? Če bi se jaz znašla v tvojem položaju,ki verjetno ne traja kratek čas,bi mu v karton zmetala njegove-s poudarkom njegove,ki si jih je kupil,stvari,mu jih postavila pred vrata,sam naj pa z računi dokaže kaj je prispeval v skupnost.Marička , sem se razpisala in skoraj razjezila,ampak me jezi,ker pišeš,da imata otroke in največja skrb in tudi misel so mi vedno otroci in pa ta mise,kako smo ženske tudi naivne in nas “nategujejo” s svojim ravnanjem,odnosom in obnašanjem,leta pa tečejo in odnosi so ponavadi v takih situacijah vedno slabši-le redko boljši.Dobro premisli,zapiši vse + in – vajine skupnosti , se zberi in Hitro ukrepaj.

mama miška, super ste napisala. rabim res eno oreng klofuto, da pridem k sebi. pol pa on pravi, da sem ga jaz prizadela ker ga obsojam takih oslarij. tako, da sem na koncu vsega jaz kriva. neverejetno.
res bi se rada prepričala, čeprav se sama tega zavedam, da sem dosti boljša od njega v vseh pogledih in da si jaz tega res ne zaslužim.
ampak ne znam oz. nevem kako naj si to vpičim v glavo. si rečem ne nebom jokala več zaradi njega, jemala pomirjeval zaradi njega,ne nebom, čez 10 minut sem pa čist na tleh. evo ko že tole vam pišem sem čisto v solzah.
grozno vse skupaj. zakaj se to dogaja ravno meni!!!!!!!!!!

Ker tvoj mož nima drugega dela in skrbi, kot je delo s samim seboj, je pogruntal, da mu ti nisi dovolj. Taki moški, ki samo sobivajo in nič ali zelo malo prispevajo k skupnosti, živijo svoje življenje mimo družine. Skoraj ne dvomim, da te res vara. Ti pa nikoli tega ne bo priznal, tudi če ga zalotiš pri dejanju.

Da se ne boš v nedogled mučila, mu za začetek resnično spokaj vse stvari, saj je stanovanje tvoje in tudi denarja za preživetje imaš dovolj. Naj razmišlja na hladnem. Razumem te kako ti je, sem tudi sama to probala.

Kaj pa če nima druge? Ga boš vseeno spokala?

ah, saj nevem kaj naj naredim. vem le da se vako jutro zbudim cela zmučena in samo jokala bi. najbrž sem že v globoki depresiji.

Nikar tako….nisi v depresiji ampak doživljaš strah…strah, da bi ostala brez njega…in sedaj se soočaš z verjetno najtežjo odločitvijo v življenju: ga zapustiti ali ne….vzami list papirja napiši vse pluse in minuse…in na koncu seznama dodaj odgovor na vprašanje : Ali ga ljubim?……niti ni toliko pomembno ali ima drugo ali ne…ampak, da uživa ko te muči z dvomi (tako sem razumela)……NOBEN MOŠKI NI VREDEN, DA ZARADI NJEGA TOČIŠ SOLZE…..in nisi ti potrebna psihiatra ampak on!
Predstavljaj si, da se tole kar doživljaš ti dogaja tvoji najboljši prijateljici…kaj bi ji svetovala???….

WildWind

Tudi jaz sem čutila tako kot ti, a ni to zanimivo, kako močno intuicijo imamo nekatere ženske in moja intuicija je bila pravilna. Ker je bil kurbir in me je prevaral večkrat, sem vedno vedela, kdaj me je začel varati, kdaj je zapustil ljubico … Če mene vprašaš, je zelo preprosto zvedeti, da te vara. Mobitel. Ti ga skriva? Ga ima vedno pri sebi? Preglej, če ima kakšno novo osebo v imeniku (tudi moško ime). Naroči izpiske za klicane številke in za sporočila. Izpiski bodo pri tebi v dnevu ali dveh, takrat boš pač pozorna na poštarja. Njegov podpis, ki ga potrebuješ za izpisek, pa ponaredi. Zakaj to pišem? Ker te grozno muči, če te vara. In dejansko želiš vedeti. Grozno je, da te nekdo leta in leta vleče za nos, na koncu pa vseeno “pobegne” z ljubico, z eno, ki je baje boljša, mlajša itd. od tebe. Ti si pa bila tako tečna, grozna, nerazumevajoča itd., samo a ni čudno, da ti tega ni nikdar prej povedal in skušal s tabo rešiti situacijo? Pa takšni, ki varajo, varajo vedno… Pa ne gre samo za varanje, pri tem je prisotno tudi ogromno laži in podlosti, nemoralnosti.
Če te torej dejansko vara … Jaz sem bila v podobni situaciji kot ti, mislila sem, da se stvari lahko spremenijo, pa se tako zelo redko … Pravi moški ne varajo, zapomni si to! Bilo je težko, a sem zbrala pogum in mu lepega dne spokala … Soočiti se je bilo potrebno z neizmerno bolečino, praktično sem preležala dva tedna nemočna v postelji … vendar me njegove solze in prošnje niso več ganile, ko je zopet obljubljal, lagal, grdo rečeno: nakladal. Pri meni so ti strahovi povzročali takšne fizične reakcije, da ne bi mogla verjeti, če bi ti jih zapisala. Zato te razumem. Strah te prepravlja, ker se ga bojiš izgubiti. Vendar verjemi – da se da premagati in preživeti ta negativna čustva! Ne potrebuješ psihiatra, potrebuješ osebo, ki ji boš lahko vse zaupala. Če nimaš takšne prijateljice, ki bi ji lahko iz dna duše povedala vse strahove, bojazni, misli, si poišči psihoterapevtko, da ti bo v pomoč. Ker boš drugače res zbolela! Nekje sem prebrala, da ima ogromno težkih depresij vzrok ravno v nesrečnem ljubezenskem odnosu! Meni je psihoterapevtka pomagala prebroditi to obdobje in zelo zelo hvaležna sem ji za to.
Pa še to: zdaj sem srečna in imam ob sebi nekoga, ki mi bo stal ob strani, če bo potrebno, veliko srečnejši pa so tudi otroci, ker jih ima zelo rad in se veliko bolj ukvarja z njimi kot pravi oče. V sebi moramo imeti pravo željo, da si zaslužimo srečo in sreča bo sigurno tudi prišla. Če so tvoja predvidevanja utemeljena, raje pojdi!

Če hočeš vedeti,ali te ali ne vara,ne boš mirna,dokler ne izveš.Šesti čut ti ne spi in ne bo miru,dokler ne prideš resnici do dna.
Predhodnice so ti veliko napisale,jaz bi ti dodala samo to,da ukrepaj,kot ti veleva notranji instinkt.Na njega se lahko zaneseš,če mu boš prisluhnila.
Pa ne unićuj se,ker nihče tega ni vreden!

miki miši zelo dobro. skoraj 90% kot pri meni. ampak veš kaj sem danes ugotovila. da se bo dejansko vedno vračal meni, saj takšnega moškega kot je on nobena ženska nebi za stalno imela. nakladač prve vrsti. jutri si napišem vse pluse in minuse pa bom vidla pri čem sem.

Evica, lahko ti le rečem, da te zelo razumem, ker preživljaš zelo težko in stresno obdobje. Drži se, govori s prijateljicami, 1000 x izpovej svojo bolečino, najdi si ljudi s katerimi boš preživljala prosti čas. Išči, najdi okoli sebe ljudi, ki ti bodo stali ob strani, v primeru če so tvoja predvidevanja resnična. Včlani se v kakšno društvo, k aerobiki ali fitnesu …. Izpoveduje se na forumu, stali ti bomo ob strani! Misli nase, predvsem nase in na otroke.

Če sama pogledam nazaj sploh ne vem, kako sem jaz preživela podobno obdobje, ker sem ga resnično ljubila in zame je bil najin odnos svet. Vendar si še manj predstavljam, kako bi bilo, če bi ostala z njim. Vem, da bi bila globoko v sebi še danes nesrečna (tudi jaz sem podpirala štiri vogale hiše, imela materialno veliko, on pa ni imel ničesar, čeprav je že nekaj časa delal, ko sva se poročila, je prišel z nekaj cunjami, z razbitim avtom in zakreditiran k meni …). Tudi jaz sem proti koncu premišljevala kot ti: brez njega mi bo veliko boljše, saj ima svoj denar praktično le zase, sama sem skrbela za vse, on pa le na TV in na računalniku, da bi se kvalitetno ukvarjal z otroci – ??!! … Naredil je vse za druge, mi smo bili zadnji na vrsti, samo običajno je za nas še časa zmanjkalo. Če mi je njegova navidezna, igrana ljubezen ugajala, ker sem bila očitno multi naivno dekle, je pretehtala tudi to, da nima materialno ničesar, se je to hitro spremenilo, ko sem ugotovila, da me vara in da je varanje njegov stil vedenja oz. potrjevanja. Govorijo, da veliko punc gleda na denar pri fantu, dejansko pa je ogromno primerov, ko je tudi obratno. Ko sva se razšla pa je hotel pa pri premoženju ne vem kaj vse. Dobro, da nisem bila tudi v tem primeru naivna in da me vsaj tu ni mogel prinesti okoli. Za sabo sem res pustila slabiča in dejansko se mi tako zelo, zelo smili njegova naslednja, ker je zelo zahrbten človek (neverjetno kako zna biti navidezno pozoren, ljubeč …, skorajda je težko verjet, kako zelo ženske padamo na pozornost in sladke besede), lažnivec in lovilec žensk, ki so materialno že preskrbljene. Več kot ima materialno , bolj zanimiva je za njega. Pri tem pa je takšen igralec, da mu praktično vsi ljudje jedo iz roke. Lepa lupina, a gnilo jedro! Ko zdaj pogledam nazaj, mi je žal vseh tistih let, da sem se trudila, trpela in upala. Če je tvoj dečko takšne sorte, je vsaka bolečina vredna samo da se ga znebiš!

Imam podoben “model” doma, se ravno odločam, ali naj se ločim, ali pa začnem živeti po svoje – mimo njega, čeprav to ni nikakršno življenje. Vidim pa na tem forumu, da nismo osamljeni primeri, ampak nas je takih “veselih vdov” kar precej. Lp Oly

Evica, nisi čustveno zmešana najbrž kar precej odvisna od odnosov. Če ti rečem pusti ga, to nima smisla. Naredila boš, kot boš sama hotela, ko bo v tebi dozorela odločitev. Na tvojem mestu bi šla k zdravniku po antidepresiv-Asentro ali kaj podobnega. Pomirila se boš, slika bo jasnejša, jok bo ponehal.
Z jokom uničuješ le sebe, kar dobro veš, njemu je všeč, da se tako zvijaš pod goro čustev, ker te tako najlaže manipulira.
Malo kasneje pride domov, ti pa si vsa v “luftu”- on uživa, saj te ima točno tam kjer te želi imeti- NESIGURNO.
Poskusi se umiriti in ravnati popolnoma drugače kot do sedaj. Boš videla kako se bo ustrašil, saj zdaj živi na tebi kot parazit. Čustveno se napaja iz tvoje nesreče.
Poskusi, da ti bo vseeno na ven, čeprav ti ne bo. Reci si- zares ni vreden- jaz grem spat, v kino, na kavo s prijateljicami, z otroci na obisk, samo ne sedi doma. Usedi se z otroci v avto in se čez vikend odpelji v toplice/ samo vi, brez njega/, privošči si masažo, otroci se bodo nakopali, ti spočila-on naj gre v – saj veš kam! Enkrat naj on premišlja kje ste!

Evica kaj pa lahko izgubiš?

Stanovanje je tvoje, finančno si neodvisna. Kaj Ti pa sploh nudi?

Izgubila boš nekoga, ki Ti povzroča skrbi, bolečino, ljubosumje…Ločitve se bojiš le zaradi odvisnosti od odnosov. To pa ni ljubezen.

Pozdrav Olma

miki miši še mal pa te om vprašala če ne govoriva o istem moškem. mislim neverjetno,kot da bi mojega moža opisovala. pred dvemi leti sva imela eno oreng krizo in sva šla narazen za cca 2 meseca. v tem času si je našel prijateljico ki je imela svoje stanovanje in nekaj denarja,ki mu ga je seveda posodila. še do danes tega ni vrnil. no tale ki jo sedaj sumim, naj bi bla tud malo bolj izobražena in dela na višji funkciji, z stanovanjem in z ugledom seveda. torej kot si tudi ti rekla za svojega bivšega, tud ta moj peca sam take ki kaj veljajo in kaj imajo. verjamem, da bi ga vsaka slej ko prej odgnala. zato se me pa drži. aja pa še to, jaz sem 10 let mlajša od njega, te prijateljice so pa celo starejše od njega oz. isti letnik. sem mu enkrat rekla da če že misli kej met oz. me zamenjat naj izbere kakšno mlajšo lepotičko, ampak očitne te le iščejo tako kot on: denar in ugled:(((
neverjetno kako mi je lažje ko sem prebrala tvoje pismo in tudi pismo od ostalih. vse ste res super punce in če bom naredila ta usedni korak vas bom še kako potrebovala. sedaj bom pa še sprintala kaj si mi napisala in si vsak večer prebrala :)))

hvala vsem iz srca!!!

Tale opis zakona pokaže res vse – razmišljaš koliko kdo zasluži, kaj ima on od tebe, “otroc zraven spadajo” itn itn.
Ravno to z otroci me je najbolj zbodlo – kaj, a njim bi bilo vseeno, če “oče gre”? Jaz bi v primeru razmišljanja o ločitvi tehtala, kako bi to vplivalo na otroke (in ne tako materialni vidk). Saj med vama ravno kakšne dramatične krize ni – je “le” odtujenost, brez ljubezni, brez povezanosti……..torej, ni hudo, ni lepo.

Se mi pa nekako zdi, da te je tole s potencialnim varanjem presunilo predvsem zato (pa ne zameri teh besed), ker ti dominiraš na vseh področjih, on ti je v bistvu podrejen. S tem pa je nekako ušel nadzoru, storil nekaj “brez dovoljenja”, dvignil glavo. In TO ti je spodneslo tla. Varanje te pretrese, če človeka ljubiš. Ga ti res? Stalno poudarjaš nekakšno KORIST od njega….