Cepljenje proti Covid-19
Spoštovani, kaj konkretno želite vprašati v zvezi s paničnimi napadi in cepljenjem? Obstoj paničnih napadov ni ovira za cepljenje. Vsekakor pa cepilni ekipi povejte, da jih imate, da bodo bolj pozorno na vas. V EU in Sloveniji kot delu EU se uporabljajo cepiva, ki prestanejo presojo EMEA-e. (Evropske agencije za varnost zdravil, kateri je potrebno predložiti vse protokole proizvodnje, izpolnjevanja dobre proizvodnje prakse, varsnostne študije, ipd.). Proizvajalec Sputnika vseh teh postopkov ni izvedel v času naročanja cepiv in je proivod še vedno v presoji.
Pozdravljeni
Star sem 16 let in sem se sam odločil za cepljenje. Cepil sem se pred 3 dnevi. Bolela me je roka 2 dni, manjsi glavoboli, slabo pocutje a sedaj je minilo.
Edino kar me moti od včeraj je malo tezje dihanje in priblizno vsake 3 ure me pece pri srcu oziroma me zelo spika. Pred cepljenjem me je tudi a zelo redko. Zelo se bojim da bom “umrl” ker tezje dihanje se ne umiri.. Danes dozivel panicni napad zaradi tega ; razbijanje srca, filing da bom umrl.. (verjetno je tudi samo psiha).. Nevem moja mama je proticepilka in mi vsak dan poroca kolko smrti je kao…Moj oce je prejel 3 odmerek in brez posledic… Jaz verjamem da cepivo ni nic, a ko mi mama poslje te novice me prime strah in se zelo bojom da se še meni kaj zgodi.. Zelim cimprejsni odgovor / nasvet ali se mi to dogaja res zaradi cepljenja ali je to samo v moji glavi :).
Lep večer
Spoštovani, simptomi, ki jih opisujete, so običajno povezani s hudim strahom (nemir, dušenje, razbijanje srca, tiščanje v grlu, ipd.), nekateri mladostniki so jih opisovali tudi po cepljenju, Ne glede na vse skupaj, pa je treba stvar razčistiti. Predlagam, da jutri pokličete izbranega zdravnika, poveste za težave, ki jih občutite, pa tudi to, da ste bili cepljeni in da ste se že prej srečali s paničnimi napadi.
Zadevo je treba razumeti statistično – na splošno in ne vezano na posameznika, Prisotnost protiteles in zaščito je treba razumeti tudi v kontekstu spreminjanja virusa (povzročitelja). Pri povzročiteljih, ki se skozi čas malo ali praktično nič ne spreminjajo, (njihovi bistveni deli, ki so pomembni za imunski odziv) prebolela bolezen ali cepljenje povzroči dolgotrajno ali celo trajno imunost Pa tudi tam višina protiteles ni merilo, saj je višina protiteles izrazito individualna. Ob spremljanju prebolelosti ali stanja po cepljenju vidimo najprej naraščanje titrov, nato nek plato, sledi padanje. Koncentracije protiteles se med posamezniki zelo razlikujejo. Kasnejše študije s spremljanjem stanja skozi čas nam pomagajo izračunati učinkovitost – glede na pojavljanje novih primerov okužb v populaciji. Poleg samih proti-teles je pomembna tudi t.i. celična imunost, o kateri ob določanju samih protiteles ne moremo presojati. Proti-telesa bi morali torej gledati individualno (poznati začetne vrednosti neposredno po okužbi ali cepljenju) in spremljati gibanje skozi čas. Bojši zaključek ob ugotovitvi protiteles je – s povzročiteljem ste bili v stiku in s precejšnjo verjetnosto obstaja določena stopnja zaščite, če se povzročitelj v delu, ki je pomemben za imunost, ne bo bistveno spremenil.
Spoštovani, na vaše vprašanje ni odgovora in tistemu, ki ga strese iz rokava takoj podelimo Nobelovo nagrado… Korona virusi se spreminjajo, spreminjajo se pri prenosu med osebami in spreminjajo se v samem poteku okužbe v človeku. Več kot je okužb, večja verjetnost je, da nastane tudi različica, ki bo pomembno drugačna od prejšnje. Po drugi strani – več kot je prebolelih, manjša je verjetnost, da bo virus intenzivno krožil, se s tem intenzivno spreminjal. Pri tako veliki kužnosti in tako velikem kroženju virusa, kot poteka sedaj v Sloveniji, je povsem možno, da bo velik del populacije vsaj začasno prekužen. Vendar – ne smemo pozabiti, da virus tudi slučajno ne kroži vsepovsod, ne kroži enako hitro in da nekaterih delov sveta sploh ni dosegel (ali od tam nimamo podatkov).
Spoštovani, forum sicer res ni namenjen strokovnim polemikam, ker bi morali posameznim trditvam in ocenam slediti linki na znanstvene članke. Pa vendar: imate 2 študiji s povsem razčičnim rezultatom. Kot sem vam že zgoraj nekje napisala, je tu kljulna definicija, kaj sploh so “ponovno okuženi preboleviniki”, zato je zgolj pozitiven PCR, določen ob ponovni akutni okužbi dihal bistveno premalo. Pri vseh teh je, oz. bi bilo potrebno opraviti natančne mikrobiološke preiskave (sekvencioniranje virusa) in se šele na podlagi rezultatov v kombinaciji s klinično sliko odločati, li je šlo res za ponovno okužbo, s katerim tipom virusa je bila povzrpčena, ali smo zgolj našli prisotnost virusnih delcev (še iz prejšnje okužbe). Poleg tega je treba rezultate vrednotiti tudi glede na epidemiološko stanje, oz. tip krožečega virusa: če v populaciji kroži še stari sev, bo, seveda dovzetnost povsem drugačna, kot v primeru, če je na pohodu novi sev….Pi cepljenju je treba gledati: kdaj je bilo opravljeno in pi katerih starostnih skupinah: rezultati, kjer se gleda učinkovitost, so povsem drugačni, če je bila študija opravljena par mesecev po cepljenju… itd, itd…
Spoštovani, tudi to vprašanje smo obdelali. Reokužbe se intenzivno raziskuje, pa vendar dokončnih odgovorov še ni. Morate vedeti, da je odgovor zelo odvisen od spremembe virusa. Mnoge študije kažejo, da so prebolevniki kar nekaj časa zaščiteni pred novo okužbo in tudi ponovno okužbo prebolevajo blažje. Vendar so opisani tudi primeri težkih potekov pri ponovno okuženih in tudi pri nas jih imamo. Pogosteje gre za stareše bolnike s pridruženimi boleznimi.
Hvala vam. Je pa nekaj zanimivo, znano je, da naravna imunost je boljsa zascita kot ce si cepljen. Pa vendar imajo prebolevniki doloceno zgornjo.mejo veljavnosti, cepljeni nimajo. Tudi pri cepljenju se tvorijo protitelesa in bi naj pomenilo, da bos imel lazji potek. Pri prebolevnikih pa niso.merilo protitelesa in ponovno lahko huje zbolis. Nelogicne stvari slissimo ljudje.
Spoštovani, stvari so pogosto zelo slabo komunicirane, res pa je, da marsičesa še ne vemo, spoznavamo sproti in pojasnila se za to spreminjajo. In ja, to ljudi zelo bega. Določanje “meja” neke imunosti je ta trenutek v mnogih državah administrativno in nima trdne znanstvene osnove (ljudi pa ponovno bega). Znanost se ogromno ukvarja z napovednimi dejavniki za težek potek in z dejavniki imunosti/ nedovzetnosti. Lepo vas pozdravljam, Nina