Bolniška zaradi izgorelosti
Spoštovani,
vašo temo smo prestavili na forum Izgorelost, da bi imeli uporabniki portala MON čim več informacij in ‘zgodb’ s tega področja na enem mestu.
Sam delam kot psihoterapevt in na našem zavodu Revita se posvečamo prav obravnavi klientov z izgorelostjo. Tudi sam sem šel čez to težko izkušnjo.
Moje izkušnje pri delu s klienti kažejo, da ti pogosto pustijo službo, v kateri so izgoreli. Tudi jaz sem jo. Zdaj mi je nepredstavljivo, da bi še kdaj delal v tistih pogojih. Po prvem padcu in bolniški sem se s pomočjo zdravil za nekaj časa še celo vrnil v staro službo. To se je kasneje izkazalo za veliko napako in je podaljšalo moje zdravljenje. Nekateri izgoreli ne zamenjajo samo službe, ampak celo področje dela.
Moj nasvet klinetom je, da si najprej izborijo čim daljšo bolniško, šele kasneje pa sprejemajo odločitve o službi. Zdravstveni sistem namreč primere izgorelosti obravnava zelo različno, odvisno od zdravnika oz. psihiatra. Zato je pogosto na osebi sami, da spozna, da ne more v službo in pika. In pri zdravniku tudi jasno pove. Izgoreli se na začetku pogosto niti ne zavedajo kako hudo je in kako dolga rehabilitacija jih čaka. Rehabilitacija po resni izgorelosti traja od 2 in 4 leta. To ne pomeni, da mora biti oseba tako dolgo na bolniški, ampak toliko traja, da zleze nazaj na zeleno vejo. V nekaterih razvitejših državah so bolniki po diagnosticirani izgorelosti na aktivni bolniški tudi leto in več.
Nekaj o moji izkušnji lahko preberet tukaj: https://med.over.net/clanek/uros-drcic-sele-po-padcu-sem-razumel/ in tukaj: http://revitacenter.si/#page71
Dobra stran izgorelosti je pa, da klienti pogosto, ker so pač prisiljeni, tekom rehabilitacije prevetrijo svoj notranji sistem vrednot in s tem življenjski stil. Posledično po končani rehabilitaciji živjo bolj zadovoljno in kvalitetno življenje kot pred izgorelostjo.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić