Resnično se ne smilim sama sebi ampak v življenju se mi zadnjih
nekaj let ne zgodi nič lepega.
Posledično, da sem spoznala po mnenju moje okolice “napačno” osebo in
se v njo zaljubila sem izgubila družino, zaupanje, pripadnost svoje
družine in prijateljev. Dobesedno lahko rečem, da mi je družina obrnila
hrbet v najtežjih trenutkih. Nekaj let vsak dan slišim – ALI GA PUSTIŠ
ALI PA TI NE BOMO POMAGALI.

Veliko hudega se je zgodilo zaradi nerazumevanja. Zaradi laži in
neodstopanja. Zaradi ponosa.

Jaz pa trpim in predragim staršem, ki so vedno govorili kako radi
me imajo je vseeeno.

Lejka, pravis, da imas partnerja. Upam, da si srecna z njim in da te je vreden, ceprav okolica meni drugace
Verjetno imas tudi dom, sluzbo in si neodvisna.

Zakaj potem sploh potrebujes sorodnike, starse?
Ce ne morejo sprejeti tvojega partnerja, se z njimi pac ne druzi.

ali si srečna z partnerjem?
si spoznala kar verjetno si ali je on tisti ?

Tudi jaz sem 1x v življenju spoznala nekoga ki ga pa moja družina ni hotela sprejeti…bilo je hudo.

mama mi je takrat rekla da lahko grem od doma če mislim biti z njim…tako se je tudi zgodilo, odšla sem.

skoraj vse sem žrtvovala zanj in zame za naju…nisem bila več jaz…tista ki so me poznali.

ampak jaz sem bila srečna…podredila sem se venda sem bila zadovljna…dosti stvari nisem videla ki jih je oklica…

žale besede nisem dovolila čez njega da bi kdo rekel…

tudi na konec sveta bi šla za to ljubezen….

vendar sem na koncu spoznala da pa le vse ni bilo vredno kar sem storila za njega, naju…ni bilo.

vendar kar je bilo je bilo.Začela sem se spet spoštovati,ceniti in ugotovila sem kaj hočem v življenju.Pobrala sem se zelo hitro.

Sedaj spet ljubim in sem ljubljena, čeprav si tega nikoli ne bi mislila.

Imam se lepo in srečna sem in to je to sedaj kar imam. to je moja bila izkušnja

lep in topel pozdrav.

meni se je zgodilo podobno. pred enim letom sem spoznala bivsega fanta, v trenutku sem se vanj zaljubila in mu dala celotno sebe. v dveh dneh ko sva se spoznala sem se preselila k njemu. bil je edini clovek ki me je kdaj razumel, me poslusal, me imel rad, se igral otrocje igrice z mano, razumel je mojo ekscentricno naravo. imel pa je tudi dosti napak. zame seveda malenkostnih ampak moji druzini pa se je zdel nevaren meni in moji prihodnosti. to je v meni vzbujalo jezo, pa tdi oni so se oddaljili od mene. brat me ni zelel vec slisat in videt, mami je bila stalno jezna name, prijatelji(ce) so mi obrnili hrbet. ostala sva le jaz in on. bila sem srecna. potem pa me je zacelo glodati in razzirati. okolica je vame zasejala dvom vanj in cez nekaj casa je pocilo. nekje letos poleti sva se razsla. hudo sva se sprla, on se je nekega vecera napil in me s pomocjo prijatelja vrgel na cesto sredi noci. sesuta sem se odplazila z oblekami v merkatorjevih vreckah domov, kjer so me sprejeli odprtih rok. ampak potem sem se morala spet sama znajt. imela sem izpite, tako da sem se posvetila ucenju. z nikomer nisem zelela govorit prevec, hotela sem met mir. zaradi tega je bila tudi moja mami zicvna. vedela je da je nekaj hudo narobe z mano, da trpim, pa mi ni mogla pomagat. enkrat julija se je znesla nad mano, in meni se je odpeljalo. dozivela sem zivcni zlom in resilec me je odpeljal direktno v polje. potem je prisla druzuina pomem tako da me niso zadrzali tam.
potem sem spet vzpostavila stik z njim, brez njga sem se namrec pocutila kot da ne bi mela nog, kot invalid (podobno kot se pocutim sedaj), pa je bilo nekaj dni vse vredu, s tem da nisem nikomur povedala o tem, potem pa me je spet razocaral. probleme je imel z alkoholom, ampak se je njegova mami tega dejstva vztrajno izogibala. tako da sem se odlocila da sem raje sama in trpim brez njega kot da izgubim vse zarad njega in obenem se trpim. potem so sledili spet najhujsi dnevi, bila sem sama, vendar me je tolazilo to da se bom scasoma pobrala in bo spet vse vredu.
sedaj pa sem sesuta. zakaj? 14.12. se je pijan vracal domov in padel s kolesom. od takrat je bil v komi in predvcerisnjem umrl. sedaj ne moram niti opisat obcutkov krivde, zalosti in gneva ki se kopicijo v meni. ce ga ne bi pustila se to ne bi zgodilo. ni mi ga bilo treba pustit. imela sem ga rada, on je imel mene. bila sva na nek nacin povezana od prvega dne ko sva se videla. dal mi je celega sebe in pricakoval v zameno le mojo podporo, ljubezen. pa mu tega nisem dala. nisem ga sprejela taksnega kot je in sedaj ga ni vec. nikoli mu ne bom mogla povedat kako rada ga imam, kako bi ce bi se zbudil iz kome posvetila zivljenje njemu in njegovem okrevanju. in ce sem si to tako zelela, zakaj ni ozdravel? zdaj sem sama z bolecimi spomini na cloveka ki me je imel rad, ki mi je zelel dobro, ki sem ga imela resnicno rada. in njegovo druzino ki me ne mara, ker vsi vejo to kar vem jaz. da sem jaz kriva. in njegovi znanci ki si zelijo da bi bila na njegovem mestu jaz. da bi jaz umrla..

tako hudo mi je. tako zelo. in pojma nimam kdaj bo bolecina prenehala in kako se bom s tem spopadla. nisem mocna oseba. on je bil moja samozavest. in sedaj sem sesuta.edino kar mi pomaga so pomirjevala. zakaj se toliko slabega zgrinja nad mano?

verjetno ti ne pomaga kaj dosti moja izkusnja, ti pa svetujem da sledis svojemu srcu. ce ga imas rada naj starsi pocakajo. po drugi strani pa oni ponavadi vedo kdo je zate in kdo ni. ce ti mami pravi da je slab zate ima nek razlog za to. rada te ima, pozna te bolje kot kdorkoli in ve kdo je dolgorocno zate dober in kdo unicevalen. ce si prevec custveno navezana nanj, pa je ne poslusaj. to je moj nasvet. nikogar ne poslusaj. meni je zal vsak trenutek.

bela21
moje sožalje
Vendar ti moram povedati tudi to, da tvoj fant ni bil dober človek. Sredi noči te je s prijateljem vrgel na cesto.
Nimam besed.

ni vazno kaj je naredil, meni se nikoli ni zdelo tako hudo kot se je drugim. poleg tega se je takrat napil in se pustil prijatelju zastrupiti. pravzaprav je bila krivda bolj na tistem zlobnem prijatelju ki me ni maral. on je se pa pustil prepricat.to je njegova najvecja napaka, in jaz sem mu jo ze zdavnaj odpustila. vse slabo kar mi je naredil je na nek nacin komenziral, pa ne namerno. veliko vec je bilo dobrih stvari. kaj mi je vse pokazal, kaj me je naucil, kako me je razumel in mi stal ob strani. to je neprcenljivo.

tudi mene veliko ljudi ne mara, lahko bi se reklo da sem sebicna, ker sem ga pustila zaradi “malenkosti”. vendar to je zelo relativno. kdor m pozna ve iz kaksnih vzgibov sem to storila, in kako sem trpela zraven. tako pa tudi on. imel je svoje razloge, da je pocel dolocene stvari. sigurno ne iz zlobe, ker je bil dober clovek.

Sožalje, Bela. Ne morem tako na kratko razložiti, kaj mislim o vsem tem, zato te mogoče ne bom mogla prepričat, a jasno mi je eno: NISI kriva!
Človek ne ve, kakšna so pota usode. Kako pa lahko rečeš, da ne bi padel, če bi vedel, da ga čakaš? Mogoče bi imel kakšno nesrečo še prej, če bi bil malo prej nekje malo drugje…
In seveda je vedel, da ga ljubiš in da trpiš, saj si prišla nazaj po tistem, ko te je vrgel na cesto. Jaz ne bi in večina žensk ne.
Za vse, kar se mu je zgodilo, je odgovoren sam, absolutno nimaš nič s tem. Če bi, če ne bi… stavki, s katerimi se trpinči marsikdo in ne zna odnehat, a so nepotrebni, nepošteni do nas, nesreče se dogajajo in kriv je le nekdo, ki je nalašč komu kaj naredil. Tvoj primer je daleč od tega.

bela21,moje iskreno sožalje ob tvoji izgubi, želim ti moči in upanja za spopad z bolečino…narobe misliš, da si ti kriva, kriva je usoda in splet okoliščin, niti slučajno nimaš ti nič s tem, tega se moraš zavedati…pošiljam ti en topel objem, ribca.

najlepsa hvala prijaznim ljudem. tukaj sem dobila vsaj nekaj volje za naprej in tolazbe. lepo je vedeti da je se kaksen neznanec pripravljen ponuditi kaksno lepo besedo tolazbe.. se enkrat hvala ribca in jasna! tudi vama zelim predvsem notranje moci in volje. to je kljucno. hvala!

in se lep odlomek iz svetega pisma, ki sem ga nasla pred kratkim. je pa v anglescini, nekako se mi zdi da moj prevod ne bi bil zvest. tako me pomirja, upam da bo se komu pomagal cez tezke trenutke

To everything there is a season,
a time for every purpose under the sun.
A time to be born and a time to die;
a time to plant and a time to pluck up that which is planted;

a time to kill and A TIME TO HEAL
A TIME TO WEEP AND A TIME TO LAUGH;
A TIME TO MOURN AND A TIME TO DANCE …

a time to embrace and a time to refrain from embracing;
a time to lose and a time to seek;
a time to rend and a time to sew;
a time to keep silent and a time to speak;
a time to love and a time to hate;
a time for war and a time for peace.

Bela 21: V tvoji zgodbi sem prepoznal svojega vrstnika, sošolca, nekoga, s katerim smo skupaj odraščali in preživeli tudi marsikatero uro na košarkarskem igrišču, sedaj pa je odšel…Ne bi mogel reči, da sva bila prijatelja, a čutim, da sem z njim izgubil nekoga bližnjega. Poznala sva se vse od vrtca, skupaj gulila osnovnošolske in srednješolske klopi, kasneje pa se večinoma le še bolj po naključju srečevala ob redkih priložnostih…

Naša življenja so prepletena med seboj in težko je dojeti, da nekoga iz tvojih vrst ni več med nami…Žal mi je, da ga nisem poznal bolj in pogrešal ga bom.

Bela 21, moje sožalje.

Bela 21

Čez nekaj mesecev ali pa let pa bi lahko brali zgodbo – partner jo je umoril.
Tako kot se to danes dogaja, npr. pred včerajšnjim zgodba iz Ormoža.
Bolja zate Bela 21, še vedno si lahko najdeš partnerja, ki te bo spoštoval in bo vreden tvoje ljubezni- ta prav gotovo ni bil in usoda je tako hotela, da je vzela njega in ne tebe!

Lejka!
Upam, da si se odločila tako, da bo zate najboljše.TUdi jaz sem poslušala take očitke, pa vendar sem imela pogum, da sem se uprla staršem, ki pa so kasneje ugotovili, da ta oseba – sedaj moj mož, ni napačna oseba, da je zmožen velikih dejanj, da je nekaj naredil iz sebe in zna poskrbeti za svojo družino. Predvidevam, da živita skupaj s starši, poskusita oditi na svoje, takrat se bo verjetno vse obrnilo. Vso srečo!