bivši ima novo punco
Res ne veš, kako se temu reče? No, ti namignem. Nekaj nasprotno od samozavesti.
In, kar je najhuje, ti tega človeka daješ za kriterij svoje vrednosti. Kaj, če bo ona boljša in bla bla bla. Pa saj je lahko boljša. Za njega. Vsak ima svoja merila. Nekatere ženske obožujejo moške, ki so po cele dneve v službi. Zakaj? Ker so one tako cel dan fraj. Drugim spet so takšni moški katastrofa. Zakaj? Ker hočejo družino. Nekatere ženske hočejo in iščejo in najdejo lenobe. Zakaj? Ker se same sebi potem zdijo večvredne, ker vse same postorijo. Druge spet sovražijo lenobe. Zakaj? Ker se jim ne ljubi vsega samim počet. ITD.
Kaj te torej briga, kakšna bo ona zanj. To ni objektivno merilo, da je ona boljša od tebe.
Eden izmed načinov, da te ne bo več bolelo je, da si zastaviš svoje življenje, svoje cilje in stremiš k uresničevanju le teh. Ko jih boš dosegla ali v kolikšni meri jih boš dosegla, bo pravo merilo zate, katera je boljša.
Držite se ženske. Ne ukvarjajte se z drugimi. V vas samih je ključ.
mene je ob misli na novo strah, da bi pozabil na otroke, pa da bi tanova imela fiks idejo, da bo pa zdaj on diktirala življenje mojim otrokom (sem to že dala skozi), imam pa tudi izkušnjo pranja možganov mojemu ex…..ni panike, naj jo ima, ampak, da bo mojim otrokom fopala kup nepotrebne kemije, ker se ji tako zdi pa nau šlo (ta primerek je itak passe)on pa kot bebo pustil, da je delala kar se ji je sprdnlo…….ajajaj……sedaj so neki namigi, da ima novo…..upam, da ima ta malo več soli v glavi….
Res je kot praviš, le zakaj bi morali tlačiti svoje občutke?
Nima smisla igrati. Ne zase, ne za druge.
Poišči si višji cilj, ne vpletaj se v druge, živi in pusti živeti. Prej ko to sprejmeš, prej ko zaupaš vase in greš naprej,….prej bo vse lepše in lažje.
Samoa30, razmišljaj in delaj na in o sebi in ne o njem. Pa bo lažje. Verjemi, je preverjeno 🙂
Srečno!
Ne razumem zakaj ne bi smelo boleti, če ima bivši novo. Zaboli.Vsaj mene. Z najinim razhodom sem morala spremeniti predstavo o prihodnjosti, svoje želje, pričakovanja,
Nisem se želela ločiti. Le ta je prišla kot šok bomba. Točno do rojstva drugega otroka, me je imel v telefonu napisano kot Moja Maja. Potem pa samo še Maja. pol leta kasneje pa se je odločil da gre.
Marca sva planirala kako bomo šli na počitnice. Decembra pa kakšna bo preživnina. 4 leta kasneje me še vedno zaboli, predvsem med prazniki in počitnicami. Nikoli si nisem želela preživljati ta čas sama. In še danes zaboli, ker sta otroka pri njemu in njegovi tanovi, jaz pa sama doma. Včasih se počutim kot bi mi ona prevzela družino. Predvsem za to, ker sta se poznala še v času, ko sva bila midva skupaj. Že takrat se je z njo dobival.
Zakaj bi morala biti vesela, ker ima on novo?? Baje za to, ker naj bi potem tudi bolje skrbel za otroka. Mooški,ki ima rad svoje otroke in želi zanje skrbeti, bo to naredil ne glede na to ali je samski ali ima novo. To bo enostavno naredil.
Za to, da bi otrokoma čim več trpljenja prihranila, pa sem mu odpustila v tolikšni meri, da mu nikoli nikoli nisem nagajala glede stikov. Kar se glede otrok tiče, se dogovoriva, pomeniva in nimava večjih težav. Lahko se normalno pogovarjava in greva kdaj na kavo. Včasih pa gremo skupaj tudi na kosilo. Mislim, da sem naredila vse kar sem lahko
Njegove pa mi ni treba sprejeti. Če je ona lahko hodila z njim na pijače (kar je priznal) v času ko je imel doma novorojenčka in starejšega otroka z zdravstvenimi težavami, o njej nimam dobrega mnenja. Da skrbi za otroka, je to njegova želja. Ne skrbi za otroka, ker je z njo.
Sčasoma je bolečina vedno manjša. Danes ni več joka. Me pa špikne. Se hitro potolažim. Pomaga pa tudi misel, da ona z njim ne more uživati prostih dni. Saj sta vse vikende in dopuste otroka pri njemu (njegova želja). Takrat pa si jaz privoščim to kar si želim delati brez prisotnosti otrok. 14 let nisem nikamor hodila, razen v kino. Zdaj pa sem v 4 letih bila na koncertih, predstavah, raznih prireditvah, spoznala veliko krajev v Sloveniji. Pravzaprav se imam dobro, nisem depresivna, in se niti ne morem kaj dosti pritoževati. Ampak moja primarna želja, tista osnovna, ki izhaja še iz otroštva je, da želim vse svoje dneve preživljati v družini skupaj z partnerjem, ostaja neizpolnjena. To je tisto kar me špikne, ko gredo oni skupaj na dopust.
Ja, sej lahko boli. Verjemi tudi jaz vem kako je… Bila sva par 18 let. Prvi fant mi je bil. Imava sina skupaj. In ja, dobival se je z njo, ko sva načrtovala drugega otroka. 15 let mlajša pupa. Ampak jaz tega nisem dojela to, kot da mi ga je ona vzela. Ali da je vzela otroku očeta. On je tisti, ki se je za to odločil. Če ne bi bila ona, bi bila katera druga…morda.
In mislim, da imamo prav vsi nekje globoko v sebi zakoreninjeno tisto željo…po nekom. Po partnerju. saj veš, kako pravijo: ljudje smo kot angeli z enim krilom, lahko poletimo samo objeti. In to velaj tudi za vse tiste jakce, ki tega ne upajo priznat in so na zunaj fenomenalno.
Pravim samo, da kljub vsemu najbolj koristiš sami sebi, če to preprosto odmisliš. Da se ne ukvarjaš z bivšim ampak delaš zase in na sebi.
Potem greš pač lažje naprej. Morda tudi opaziš odprta nova vrata.
Srečno!
Aj,aj,aj…..ko bi se malo več zase brigale. Očitno še ena kontrol frikica, ki svojega ex. tako le poimenuje, sicer pa še aktivno za njim žaluje.[/quote]
zakaj pa kontrol frikica?…..kolikor vem sva midva starša in ne “ta mlada”….
Aj,aj,aj…..ko bi se malo več zase brigale. Očitno še ena kontrol frikica, ki svojega ex. tako le poimenuje, sicer pa še aktivno za njim žaluje.[/quote]
zakaj pa kontrol frikica?…..kolikor vem sva midva starša in ne “ta mlada”….[/quote]
Toda z njim živi ona ne ti. On si je našel svoj par. Kaj pa ti ????? In otrok je občasno (stalno) tam. Kaj ni jasno ??
zakaj pa kontrol frikica?…..kolikor vem sva midva starša in ne “ta mlada”….[/quote]
Toda z njim živi ona ne ti. On si je našel svoj par. Kaj pa ti ????? In otrok je občasno (stalno) tam. Kaj ni jasno ??[/quote]
trenutno živi sam (pa tudi če bi živel z njo), torej trenutno para nima (ali pa ga ima)…meni je moj par umrl. in sem pač trenutno sama….
Želim povedati, da v stvareh pomembnih za otroka ona nima besede (lahko pove mnenje) in to je to…kaj ni jasno?
WW :)) Koloteku nič ni jasno, on je za radiranje bivših….in uvajanje novih na njihovo mesto :)))
Me pa tole spominja na puransko obnašanje moških ko (končno) dobijo novo :)) (mislim, pravi moški se ne obnašajo tko, tko se obnašajo sam purani…)
Sem doživela prejšnjo soboto, ko smo starši otroke pripeljali na zbirališče avtobusa za odhod na nek izlet.
Večinoma otroke pripeljejo samo očetje :)) (mislim tisti, ki so še v vezah ali poročeni) potem sva bila tam tudi jaz in en oče, ki ima skupno skrbništvo in je lih njegov teden. Je en frend razlagal kako je “Njihova” (mama oz. žena je mislil) naredila sendviče in spakirala nahrbtnike, on pa nabavil piijačo in sladkarije za otročke. Sem se smejala pa sem rekla, da sem jaz naredila in sendviče in skuhala čajči, pa še rukzak spakirala in jo pripeljala, pa je oče enostarševec razlagal (z ženskim glaskom), da je ona tud sendviče nardila in (z moškim glasom) da je nabavil pijačo. Pa še par očkov je blo tam in še ena mamica, vsak sam…jasno zakaj pa bi oba hodila navsezgodaj zjutraj otroke oddat na avtobus …
Sem pa opazila tudi enega očeta iz našega kraja, ki ima skrbništvo nad sinom in mi je pred časom razlagal na dolgo in široko kako so potekali njegovi postopki. Ni mi bil preveč simpatičen, ker se je videlo, da je ves tekmovalen do tistega odvetnička, ki mu je speljal ženo in da ves lajf podreja temu kako bi temu tipu v sodnih dvoranah dokazal, da je on pa ipak boljši…. No in tipo je pripeljal svojega otroka tja v družbi svoje nove :)) v enaki puhovki kot jo ima sam in se potem ves ponosem opeljal s svojim novim đžipom. Prav bizaren prizor pravzaprav :))) (večina ljudi tam sicer ni vedela, da ženska sploh ni fantkova mama, ampak smešno je bilo že dejstvo, da sta se tam pojavila v paru, meni pa, ki poznam situacijo, pa je bila še bolj smešna njegova puranska drža :)))
Tudi jaz sem že dalj časa bivša in kakšno dobro leto tudi “tanova”. Vem, da zna hudo boleti, če izveš, da ima tvoj partner novo ljubezen. Ampak pri nama je bilo tako, da si jo je našel še v času najine zveze. Mislim, da takratnih mojih občutkov ni potrebno opisovati in želje po maščevanju. Tudi ta je bila prisotna, čeprav sem po naravi takšna, da nikomur še lasu ne bi skrivila. Na srečo sem se hitro pobrala in opustila svoje zle misli. Samozavest sem si okrepila ob prebiranju psiholoških knjig in s pomočjo bližnjih, ki so mi stali ob strani.
Zastavila bi samo eno vprašanje Leni 39, ki je v opisovala dogodek enega očeta in “tanove” pred šolo. Si slučajno pomislila, da si je tisti fantek zaželel, da ga spremljata oba, oče in njegova nova partnerica? Ok, mogoče se je oče res preveč šopiril in hotel zbujati pozornost. O tem ne bom debatirala, ker nisem bila poleg. Naj ti pa povem, da se tudi jaz kdaj pa kdaj pojavim v šoli s svojim sedanjim partnerjem. Pa ne zato, ker bi se hotel postavljati z mano ali kaj takega, pač pa zato, ker si tako želi njegov sin. Vedno, kadar nastopa na kakšni prireditvi, si zaželi, da sem tudi jaz prisotna. Če le imam čas, mu vsekakor ugodim. Pa ne zato, da bi naju videli skupaj, ampak predvsem zaradi fantove želje.
tudi midva sva hodila skupaj na predstave otrok skupaj, ker so si sami tako želeli in ker sem z otroki od mojga v dobrih odnosih in mi je čisto vseeno kaj bivša misli in kaj misli cel svet. To naredim zaradi otrok in nikogar drugega. Je šlo to bivši tako v nos, da je rekla, da ati ne sme več na predstave hodit, ker je otrok potem preveč vesel in se ne posveti predstavi. Sem misla, da me bo kap. PA ne sedaj vse bivše iskat tisoč izgovorov zanjo, ker ga ni, za take izjave, ga ni.
Pojma nimam ali si je tako zaželel cca 12 letni sin ali ne. Dejstvo je,d a so bili tam starši, večinoma očetje, ki normalno živjo v paru oz. skupaj, sami v ednini.Nisem opazovala celotnega odgodka, saj so odpeljali 3 avtobuse otrok, tko da nisem sledila…vem samo, da veza ne traja več kot 3 leta in je takšno igranje družine milorečeno bizarno. Tu ni šlo za nobeno predstavo ali kak nastop ali kaj podobnega temveč zgolj za jutranjo dostavo otrok na avtobus za enodnevni izlet. Ker poznam zgodbo in tipa sem pač opazila značilno puransko držo in postala pozorna na enako barvo puhovke ob njem :))) in teatralično vsedanje v đip :)))
Ne vem sicer kakšne so navade, pri nas sta itak v razredu le 2 deklici (med 27 učenci) ki imata sedaj (od 3. r naprej) ločene starše in v okolju je % ločenih staršev zelo zelo majhen v primerjavi s statističnimi povprečji, pa nobenemu od nas na kraj pameti ne pade, da bi na predstave vozil tanove (no mogoče bo to padlo na pamet mojemu ex, čerpav dvomim, saj najbrž ne želi, da “tanova” spozna kogarkoli, ki bi ji lahko povedal kakšen je, pa trenutno itak večino teh prireditev sam izpusti). Od tiste tadruge punčke, ki je v skupnem skrbništvu, očetu tudi na kraj pameti ne pade, da bi nova partnerka hodila na kakšen zadeve od otrok (seveda hodijo na skupne dopuste, družinska praznovanja ipd, vendar je poudarek na njegovem preživljanju časa, ne na otrocih!), prav tako ne hodi mamin novi partner, čerpav se vsi super razumejo in mama se je s hčerkama celo že preselila k novemu in (to pa je res) ju le-ta zaradi oddaljenosti sedaj prevaža v šolo tisti teden ko sta punci tam. Poznam pa drug primer, kjer sta starša ločena že 4 leta in tam pa res oba hodita na vse predstave, obhajilo ipd, z novimi partnerji, vednar gre za partnerje s katerimi že nakaj časa živita oz. mati je celo poročena – gre pa za manjšo deklico kot pa pri fantu iz prvega primera, ki je “tanovo mamo” očitno spoznal pri cca 10h letih, saj je maminega tanovega spoznala pri 5h letih, očkovo novo pa pri 6h. Moja otroka pa očetove tanove sploh ne prebavljata (to jasno povedala dvema psihologinjama), kar je (poleg njenega in njenega otroka značaja) posledica kroničnega laganja njunega očeta o vzrokih ločitve in njegovega splošnega obnašanja ob tanovi. (jaz nisem nikoli nobenega šuntala proti njej ali karkoli slabega rekla, saj se mi ženska itak smili iz dna duše)
Je pa jasno, da na otroško prireditev greš kot tanova ali tanov, če te otrok sam povabi, saj je najmanj nevljudno odkloniti pa tudi nespoštljivo do otrokovih prizadevanj, mar ne?