Bi šli za poroka svojemu otroku?
Ne ne mislim da mi je dolžna omogočiti kredit, samo valda ne bo šla za poroka ena tretja oseba, ki res reskira. Ona nič ne reskira, ker gre takorekoč sama sebi za poroka oz. gre za poroka za stanovanje ki je 100% v njeni lasti. Jaz tukaj nosim največji riziko, ker obnavljam stanovanje ki ni moje in lahko se ona zmisli čez 5 let in reče da naj se izselim in vse kar sem vložila mi bo splavalo v nič. Ona pa, tudi če jaz ne bi plačevala kredita in bi ga mogla ona namesto mene, bi ga plačala za svojo lastnino. Ne bi rekla, če bi bilo to stanovanje od recimo mojega fanta in bi jaz hotela da gre ona nama za poroka za kr eno stanovanje, ki je v fantovi lasti. Amapk to stanovanje je samo njeno, ne kar od nekoga drugega. To, da bi mi šla za poroka noče, da bi ji pa jaz s svojim denarjem lepo obnovila staro dotrajano stanovanje (in to kompletno obnovila od parketa do inštalacij in vso opremo), to jo pa ne moti. Kje imam pa jaz garancijo, da ko bi bilo stanovanje obnovljeno, da me ne bo vrgla ven? (ker ima vso legitimno pravico, glede na to da je lastnica)
Ja, če človek ve, da je finančno sposoben, v primeru otrokovega neplačevanja kredita, on sam odplačevati kredit, potem bi verjetno velika večina svojemu otroku šla za poroka (v obratni smeri najbrž tudi, čeprav ponavadi otroci kot samoumevno pričakujejo starševske usluge, oni pa imajo po njihovem mnenju bistveno manj obveznosti do staršev….). Če pa veš, da kredita ti ne bi mogel odplačevati, potem najbrž res, ne nočeš, ampak enostavno ne upaš podpisati poroštva. Pa to ne pomeni, da otroku ne zaupaš, pač pa realno veš, da se v življenju tebi ali otroku lahko zgodijo tudi nepredvidene življenske situacije, ki s trenutnim medsebojnim zaupanjem nimajo nobene veze!
V omenjenem primeru pa mislim, da bi se mati in hči lahko pogovorili, če bi bil interes, saj tudi hči takorekoč na riziko obnavlja mamino lastnino. V primeru neplačevanja kredita pa bi mati lahko oddajala stanovanje in z najemnino odplačevala kredit. Seveda pa mora hči v tem primeru prevzeti odgovornost, da bi si takrat drugače rešila stanovanjski problem.
Tiste, ki omenjate najemnino lastnemu otroku…. No, to pa se meni ne zdi materinsko. Ja, stroške in obnovo naj plačujejo sami, najemnina pa bi lastnemu otroku bojda lahko bila “podarjena”!
Moje mnenje….
Otrok1, upam, da se ti stanovanjska situacija reši na način, da bosta ti in tvoja mati ohranili lep odnos. To pa v življenju pomeni več kot denar, poroštvo ali stanovanje! Srečno!
Moram reči, da že dolgo nisem bila tako zgrožena, kot zdaj, ko berem vaše odgovore. Svojemu lastnemu otroku ne bi pomagali? Kakšni ljudje, kakšne matere ste? Ste res tako egoistične…. ali pa ste svoje otroke vzgojile v zahrbtne izkoriščevalce? Zakaj ne zaupate svojim lastnim otrokom?
Jaz bi šla svojim otrokom takoj za poroka, tu sploh ni debate. V naši družini si vedno pomagamo in nihče še ni nikogar zaj….
Nimaš je. Zato sem ti že napisala, da se v pravno tako neurejene stvari ne podajaj.
Pri vama z mamo dobivam občutek, da vsaj podzavestno želita drugo drugo okoli prinesti in čimveč iztržiti druga od druge. Zakaj si sploh želiš tako korenito obnavljati hišo, ki ni tvoja, z denarjem, ki ga nimaš? Ker računaš na to, da boš kredit čez nekaj časa tako ali tako prepustila mami, češ, hiša je njena, ko boš pa ti vseljena, te pa tako ali tako ne bo več lahko spraviti iz hiše? Zakaj ti je mama pripravljena prepustiti celotno obnovo, ni ti pa pripravljena hiše prepisati? Ker računa na to, da te bo, kot sama sumiš, čez nekaj časa zlepa ali zgrda vrgla ven in hišo prodala/oddala?
Resno ti svetujem, da se ne pojdi takih mutnih biznisov s svojo mamo, ker tisti, ki na papirju ni lastnik, zelo težko okoli prinese tistega, ki je.
Ja, lahko se zgodi vse sorte. Lahko ti otrok zboli, postane nesposoben za delo, ostane brez službe, nesposoben sam skrbeti zase…In vi mu v takih primerih ne bi želele odplačevati kredita ali drugače skrbeti zanj, tudi finančno. Neverjetno![/quote]
Lahko umre, ti pa ob vsej bolečini ne moreš odplačevati niti kredita, ker finančno ne zmoreš!
Meni je otrok umrl, vem kakšna je bolečina! Ni imel kredita! Jaz pa za njegova brata še moram skrbet! In moram imeti sredstava in MORAM (če po mnenju mnogih božanskih mam, ki bi se jim svet podrl, če bi izgubile otroka), če ne zase, pa živeti in POSKRBETI tudi za ostala dva!!!!
Violeta*, tvoje mnenje??
meni so starši šli za poroka pri najetju kredita za stanovanje
ampak:
– imam službo za nedoločen čas z zelo dobro plačo
– sem jima dokazala, da sem odgovorna, saj sem kar nekaj let živela sama in varčevala za polog
– poroka sem rabila, ker nimam partnerja in ker je bil kredit previsok za zavarovanje.
če se bi karkoli zalomilo s kreditom, imam vedno možnost prodati stanovanje in ga odplačati. Imam tudi življenjsko zavarovanje, pisano na starša, če se meni karkoli zgodi, si imata možnost tudi iz tega naslova kaj pomagati.
Takoj grem za poroka sestri, če me bo le hotela prosit. Sem ji že večkrat rekla, da ima to možnost. in ja, v primeru, da se ji kaj zalomi, bi ji tudi pomagala odplačevati kredit – brez velikih premislekov, saj si zaenkrat to še lahko privoščim.
a si ti sploh zares prebrala odgovore? Najprej moraš biti finančno sposoben odplačevat kredit, da se sploh lahko odločaš ali boš porok ali ne. Moraš vedet ali boš potem ko plačaš otrokovih 200 eur kredita, ti še normalno preživel mesec.
Poleg tega ni čisto jasno ali si mama sploh zares želi sostanovalca (ki utegne pripeljat v hišo/stanovanje nekega xy človeka, ki ji morda ne bo všeč itd….).
Starši lahko in večinoma tudi otrokom pomagamo na 1001 način. S tem, ko pa nismo pripravljeni biti poroki za njihove kredite, pa pač ne moreš sklepat, da nismo pripravljeni pomagat, da smo nesramni itd.
Janis, ni v igri hiša, ampak gre za dvosobno stanovanje, za slabih 50 kvadratov. In ker je površina majhna, tudi kredit ne bi bil ne vem kako velik. Ne bi najela ful velikega kredita, pa še poznam ful veliko obrtinikov, ki bi mi dobro naredili za minimalne stroške. Ne govori se tukaj o nekih velikih vsotah denarja, minimum, toliko da obnovim kuhinjo, parket in kopalnico, nove radiatorje in okna pa lahko skeširam ta trenutek, ker imam nekaj našparanega. Jaz sem bila brez pomisleka pripravljena vložit vse kar imam v to njeno stanovanje, ona mi pa noče it za poroka niti za tistih usranih 30 čukov
Aja, pa še to, eden od mojih dveh otrok je zbolel in ni sposoben doživljensko v vseh situacijah poskrbeti zase!
In še enkrat ponavljam, če veš, da to finančno zmoreš, potem to storiš!
Veš Violeta*, spoštujem in kanček zavidam družinam, ki si medsebojno pomagajo in nihče nikoli nikogar ne zaj…! Pa mi poveš, so mesečni dohodki takih ljudi manjši od 400E, zato, ker ne morejo hodit v službo, ker morajo skrbeti za nezdravega otroka! So njihovi otroški dodatki manjši od 100E, ker se za dohodek pač šteje tudi preživnina, ki jo oče v resnici ne plačuje, mati pa nima sredstev za pravno izterjavo. Zadnji dohodek take družine pa je 300E pokojnine po smrti očeta drugega otroka. Nizka pokojnina, ker se je oče, ne kriv, smrtno ponesrečil v prometni nesreči star komaj 32 let in zato z nizko delovno dobo (po kateri se pač obračuna višina pokojnine). Kar je družina prejela od zavarovalnic so ji vzele banke, za poplačilo kredita, ki ga je 32-letnik imel zato, da je svoji družini obnavljal stanovanje v hiši, ki ni bila njegova lastnina! Mogoče se ti slabih 800E zdi dovolj za preživetje enega odraslega in dveh otrok. Ja, je dovolj za preživetje!Ni pa dovolj za dokončati obnovo stanovanja… In zagotovo ni dovolj za to, da bi človek upal podpisati poroštvo! Oprosti, ja, tudi svojemu prvemu odraščajočemu otroku ne!
Violeta*, da ne bo pomote, spoštujem tvoje mnenje. Samo zgodbo omenjam zato, ker ljudje prevečkrat zamižimo pred res skrajnimi življenskimi primeri, ki se nam lahko zgodijo. In potem obsojamo in se zgražamo nad tistimi, ki imajo na prvi pogled mogoče res nerazumno mnenje. Vendar si tukaj na MON-u izmenjujemo mnenja ljudje,ki imamo različne izkušnje. Zato je prav, da “poslušamo” kdaj tudi tiste, ki se nam zdijo “čudni”. Mogoče skrivajo za svojim mnenjem kakšno stvar za katero smo ostali prepričani, da se nam ne more zgoditi ali pa da se sploh ne dogaja!
Pa se človeku lahko zgodi v življenju VSE! In zgoraj napisana zgodba ni primer, je moja lastna….In, če pomislim nazaj, verjemi, tudi jaz nisem razmišljala, da se take stvari v resnici lahko zgodijo, pa so se.Meni….
No ja, jaz bi svojemu otroku šla za poroka. Imam pa slabo izkušnjo lastnimi starši, ki SO imeli denar. S partnerjem sva želela kupiti stanovanje (brez njihove denarne pomoči), potrebovala sva le poroka. Po tem, ko so privolili v poroštvo in sva midva plačala 10 % vrednosti stanovanja, sta se kratko malo povleka in rekla, da ne bosta poroka. Tako sva s partnerjem izgubila denar. Lepo, a ne?
Nikomur ne želim tako sebičnih staršev.
Lepo soboto vsem,
S.
Ne, v temu stanovanju zdaj ne stanuje nihče, prazno je že skoraj dve leti, to je stanovanje, ki ga je moja mama podedovala in ona ne bo nikdar živela tukaj. Jaz jo nisem prosila, če lahko živim notri, ona sama mi je rekla, da če hočem, se lahko vselim, samo da moram prej obnovit, če ne bo stanovanje prodala. Moja mama živi drugje. Notri bi bila samo jaz.
Sestavita pogodbo, kot bi jo tvoja mama s katerim koli neznancem. V zameno za obnovo stanovanja ti pač ne bo treba plačevati najemnine, ampak ona te v tem obdobju ne sme vreči iz stanovanja. Če ne bodo plačani trije obroki posojila in ga bo morala prevzeti ona kot porok, začne teči enomesečni odpovedni rok, v katerem se ti izseliš, ona pa stanovanje lahko odda/proda in s tem poplača posojilo.
Poroštvo ni preprosta zadeva, zapomni si to. In starši so že nasrkali zaradi tega.
Tudi jaz ne morem verjeti, koliko nezaupanja je med starši in otroki. Pa v kakšnem svetu mi živimo? Meni se zdi, da je MOŽNOST BIVANJA NA SVOJEM največ, absolutno največ, kar lahko starši dajo otroku v materialnem smislu. Danes je to res problem. Zavedam se, da mnogi nimajo te možnosti – če je ni, je pač ni. Če pa je, pa seveda toliko bolje. Kaj bi storila jaz na maminem mestu? Šla bi ji za poroka, seveda, in ji zraven še primaknila kaj od svojega prišparanega – kolikor pač imam. In ko bi bil kredit odplačan, bi polovico stanovanja prepisala na hčero (oziroma bi, če imam več otrok, pazila na to, da dobijo vsi podobno).