Pozdravljeni!

Prijateljica je pred kratkim rodila. Plodovnica je bila že zelena, deček pa je imel že takoj po rojstvu po hrbtu pike in izkazalo se je, da je imel okužbo z bakterijo (str. albicanus ali nekaj podobnega). Pet dni so ga zdravili z antibiotiki, sedaj pa je v redu. Zaradi te bakterije bi lahko tudi umrl, če je ne bi zdravili.
Ali je to bakterijo dobil zato, ker je bila plodovnica že zelena? Odkod se jo dobi oz. kako bi lahko preprečili, da je novorojenček ne dobi?

najlepša hvala za odgovor!
Lep pozdrav!

Draga Saska,
nasuli ste kup vprašanj, ki niso nujno povezana s težavami, ki jih je imel novorojenček vaše prijateljice. Zato najprej nekaj odgovorov “na splošno”.
Zelena plodovnica je opis barve plodne vode, ki kaže na prisotnost zelenega barvila iz plodovega mekonija – torej blata, ki ga lahko izloči plod še pred ali med porodom, zlasti če se mu “slabše” godi. Zelena plodovnica ni nujno slab znak, ugotovimo jo pri številnih porodih ob ali po roku. Kadar je plodovnica zelena pri zelo nezrelem nedonošenčku, pa je razlog večinoma drug, tudi okužba z bakterijami.
Mnogo novorojenčkov ima takoj po rojstvu po koži “pike”, ki so večinoma znak še zaprtih lojnic in znojnic ob zelo suhi koži, zlasti kadar je otrok rojen nekaj dni po pričakovanem roku. Kadar vzamemo kužnino s take kože (rečemo ji “bris kože”), lahko res porastejo številne bakterije, ki pa niso nujno patogene (kar pomeni, da lahko povzročijo tudi bolezen) in rečemo, da je otrok “koloniziran”.
Izpuščaj, ki se pojavi kasneje (praviloma po 3. dnevu ali kasneje) in kjer gre za gnojne pike velikosti koruznega zrna z okolno rdečino, najpogosteje povzroča zlati stafilokok (Staph. aureus) – ta “stafilodermija” je znana po tem, da se lahko zelo hitro širi in lahko ob prekasnem zdravljenju povzroči tudi resno bolezen (sepso). In vir okužbe so tu bakterije, ki jih dobi otrok iz okolice po rojstvu, zlasti preko neumitih rok (žal lahko tudi rok osebja).
Glede na vaš opis so pri novorojenčku vaše prijateljice najverjetneje našli bakterijo Streptococcus agalactiae (ali streptokok skupine B, SGB), ki trenutno v Sloveniji prednjači med povzročitelji težkih prirojenih (to pomeni, da se otrok okuži pred ali ob rojstvu) bakterijskih okužb novorojenčka. SGB je sicer normalen prebivalec rodil pri več kot tretjini slovenskih žensk (hmm, saj veste, da smo ljudje polni bakterij, z večino živimo v sožitju – in bi nam slaba predla, če bi res držalo, kako s kopalničnimi čistili a la Bref pobijemo vse). Novorojenčki večine med njimi se kolonizirajo (torej bakterija začasno poseli njihovo telo), le pri 1% pa bakterija prodre preko sluznic ali popka v kri in lahko res povzroči smrtno nevarno bolezen. Če ima novorojenček težave (izpuščaj ne smatramo za težavo, pač pa težave pri dihanju, hranjenju, vzdrževanju telesne temperature…) ali na vnetje kažejo preiskave krvi, ki jih odvzamemo ob sumu na okužbo, otroka zdravimo z antibiotiki – praviloma je dovolj 5 dni, le ob težjem poteku tudi dlje.
Ker vemo, da je SGB v rodilih zelo pogosta bakterija in da lahko ob prenosu med porodom škodi novorojenčku, mnogo ginekologov okrog 35. tedna nosečnosti vzame svojim varovankam bris. In če se potrdi prisotnost te bakterije, dobi ženska med porodm visok odmerek penicilina, kar prepreči okužbo novorojenčka. “Zdravljenje” z antibiotiki bolj zgodaj v nosečnosti (ali celo prej) pa je neučinkovito in celo škodljivo – bakterije ne izkoreninimo, lahko jo naredimo celo bolj odporno na antibiotike.

Če povzamem še usmerjeno na vaše skrbi – zelena plodvnica ni nič, kar bi bilo zaskrbljujoče. Prav tako ne izpuščaj. Novorojenček je bil verjetno koloniziran s SGB, ki pa ni povzročil tako težke okužbe, da bi bilo potrebno daljše zdravljenje z antibiotiki ali da bi bilo pričakovati kakšne težave kdajkoli kasneje. V naslednji nosečnsoti bo ginekolog pri vaši prijateljici zanesljivo pozoren na to bakterijo – in če bo še prisotna, bo med porodm dobila zaščito, ki bo preprečila ponovitev takšnih težav, kot jih je imel njen prvi otrok.

Za okolico (npr. vas ali vaše otroke) pa ni SGB prav nič nevaren.

Lep pozdrav,

Lili Kornhauser Cerar

Spoštovana,
na vas se obračam s kupom vprašanj, na katere vem da mi boste znala odgovoriti tako, da bom na koncu pomirjena :). Ker ste bila pediatrinja mojemu sinu na EINT sem vas imela priložnost osebno spoznati in vem da ste kot eno veliko sonce med pediatri :).
No pa da začnem s problemom. 14.11.2012 se ponovno rodila, tokrat punčko v 36 tednu (sum na zastoj rasti, načrtovan s.c., teža punčke ob rojstvu 2330g). V nedeljo 18.11.2012 sva bili odpuščeni v domačo oskrbo,kljub temu da se je meni deklica zdela močno rumena. Doma nisva bili niti 24 ur in že sva pristali na pediatrični kliniki. Razlog je bil stafilodermija. Ko sva prišli iz porodnišnice je imela pod popkom en mozoljček, kateremu nisem dajala večje pozornosti,saj sem predvidevala da se otroku čisti koža. Zjutraj je bilo teh mozoljčkov že okoli deset. Patronažna sestra jo je umila, predvidevala da ni to nič hujšega, namazala z bepanthenom in to je bilo to. Ker pa meni ni dalo miru, sem šla malo pogooglat in prevečkrat dobila odgovor bakterija. Zato sem poklicala našo pediatrinjo in ta nas je takoj poslala na pediatrično kliniko. Poleg diagnoze stafilodermija, sem dobila še dodatno informacijo da je punčka zlatenična. Moram reči da sem bila kar konkretno jezna, saj sem 3 osebe, ki delajo v zdravstvo opozorila na to da se mi zdi punčka rumena, vendar so mi vse tri odgovorile da se mi to samo zdi (medicinsko sestro v porodnišnici, pediatrinjo na dan odpusta in še patronažno sestro 3 ure pred tem predno sva bili sprejeti na pediatrično). Vrednost bilirubina je bila 317. Punčka je šla za 12 ur pod fototerapijo. Deklico so zdravili z flukloksacilinom, ter s Fucidin mazilom. Po treh dneh sva zopet odpuščeni v domačo oskrbo. Vendar pa sem na veliko večino mojih vprašanj dobila precej skope odgovore :(, zato se obračam na vas.
1. Prebrala sem da so kužni zgolj te gnojni mozoljčki. Bo to držalo? To pomeni, da ko enkrat predremo mehurček, ta ni več kužen?
2. Koliko časa preživi ta bakterija naprimer na brisači, obleki, na rokah?
3. Bojim se da sem jaz nosilka te bakterije, čeprav močno upam da se je deklica okužila od osebja v porodnišnici. Poslali so me k infektologu, ker imam po obrazu tudi nekaj mozoljčkov. Upam da so tudi ti posledica poroda in čiščenja kože, saj se spomnim da sem po prvem porodu imela grozno kožo. Je nujno da grem do infektologa, saj se bojim da bom cel dan na infekcijski, deklico pa polno dojim?
4. Ali ti izpuščaji srbijo?
5. V odpustnici mi piše da naj deklico umivam z milom. Kako pa naj to izvedem, saj jo še ne kopamo?
Zaenkrat bi bilo to vse :).
Lep pozdrav
Katarina

Spoštovana Katarina,

upam, da vam bom na vprašanja uspela odgovoriti tako, da vam bom še vedno ostala v tako prijetnem spominu kot prvič 🙂

Prav hudo mi je, da ste ponovno izkusili stisko, namesto čistega veselja. Ampak tokrat bo vse hitro minilo in boste že v nekaj dneh lahko ves čas posvetili le dojenju in uživanju z drugorojenko.

Stafilodermija (nekateri imenujejo to tudi impetigo, piodermija) je v obdobju novorojenčka in dojenčka zelo pogosta (in zelo “ponavljajoča se”) kožna bolezen. Najpogosteje jo povzročajo določeni sevi zlatega stafilokoka (S. aureusa), ki izločajo tudi posebno snov – toksin, ki raztaplja kožno povrhnjico in omogoči prodiranje bakterij v globje sloje. Ker je pri novorojenčkih zgornji sloj kože še zelo tanek in so oslabljeni tudi drugi obrambni mehanizmi pred bakterijami, se vnetje lahko hitro pojavi in še hitreje razširi. Gnojni mehurčki večinoma skelijo, srbijo praviloma ne – oziroma le v času, ko se že celijo.
Vir bakterij so praviloma roke – in to ne le roke osebja (kar starši največkrat krivijo), ampak tudi roke svojcev, tudi mame. Na roke pa S. aureus najpogosteje pride iz zgornjih dihal – kar tretjina odraslih in otrok v Sloveniji ima v nosu enega od sevov S. aureusa, a živijo z njim v sožitju in jim bakterija dela težave le v primeru, ko močno pade odpornost ali ko se jo raznese na mesta, kjer naj bakterije ne bi bilo.
Izcedek iz gnojnega mehurčka je tudi zelo kužen – in to ne le gnoj, ki izteče, ko mehurček predremo ali odbrišemo, ampak tudi izcedek, ki se poceja, dokler se dno ne zasuši s krasto. Res se danes svetuje kopanje – umivanje – nega kože z antiseptičnim milom (včasih smo uporabljali kopel v raztopini kristalov hipermangana, ki je kožo “osušila” in zdesetkala bakterije na njej, danes vprašajte v lekarni za podobno milo). Seveda morate kožo zatem dobro splakniti s čisto – prekuhano vodo.

Antibiotiki, ki jih dojenček dobiva “sistemsko” (v obliki injekcije, infuzije, sirupa, praškov), pobijejo bakterije, ki so v krvi in v dobro prekrvljenih tkivih, s tem preprečujejo raznos po telesu in nastanek ognojkov (npr. osteomielitis je eden hujših zapletov). Lokalno najbolje deluje mehansko odstranjevanje (s sterilno gazo, najpogosteje namočeno v dezinfekcijsko sredstvo, lahko na vodni ali alkoholni osnovi), včasih v kombinaciji z antibiotičnim mazilom.

Prenos po koži ene osebe in z ene na drugo je večinoma z neposrednim dotikom – bakterija ne preživi prav dolgo izven človeka, še zlasti ne na brisačah. Vseeno pa svetujemo, da brisačo zamenjate vsaj enkrat dnevno in da je “osebna” (da se v isto brisačo ne briše tudi starejši sorojenec).

Iskanje izvora stafilodermije je pomembno iz epidemiološkega vidika v primeru, ko se v krajšem času pojavi stafilodermija pri večih novorojenčkih z istega oddelka – da torej najdemo morebiten vir – nosilca med medicinskim osebjem, ki si “ni dovolj umival – razkuževal rok”. Najti vir ni enostavno – predvsem zaradi zelo velike pogostnosti poseljenosti s S. aureusom med zdravo populacijo in velikega števila različnih sevov (jih je več kot 100), od katerih so le nekateri “patogeni” (tipizacija ni enostavna in predvsem ni poceni, zato se jo dela bolj izjemoma kot rutinsko). Iskanje vira okužbe je v domeni infektologa – zato so vas tudi napotili k njemu (večinoma je to dr. Tatjana Mrvič, ki je hkrati infektologinja – pediatrinja in tista , ki v UKC skrbi za področje preprečevanja bolnišničnih okužb; obisk v ambulanti naj vam ne bi vzel več kot kakšno uro časa, še posebej, če se prej najavite – dogovorite za termin pregleda).

Še k zlatenici – na oko je vedno težko presoditi, koliko je novorojenček rumen. Sama delam v porodnišnici že 25 let, pa se še (prevečkrat) uštejem pri oceni (in to v obe smeri). Velja tudi pravilo kolektiva – če se izkušeni medicinski sestri zdi, da dojenček ni rumen, bo podobnega mnenja tudi pediatrinja (še zlasti, če je ta npr. še neizkušena, kot je bila nedeljska pediatrinja, še specializantka). “Škoda” je le, da vam niso prisluhnili – le zato, ker bi dali čez fototerapijo že v porodnišnici, pa tudi impetigo bi pozdravili….Ni pa vrednost (317) naredila nobene škode, saj s podobnimi vrednostmi spuščamo novorojenčke (resda malo starejše in zrelejše) tudi domov…

Upam, da se boste znašli med odgovori, ki morda nimajo čisto glave in repa. A je bilo tudi postavljenih vprašanj veliko, še več pa tistih skritih, v besedilu sporočila…

Če vas še kaj skrbi, me lahko tudi pokličete ali poiščete, saj še veste, kje me najdete 🙂 ?

Srečno,

Torej, če prav razumem….veliko ljudi ima to bakterijo v nosu in lahko z njo normalno živimo. Torej če sem jaz nosilka bakterije, potemtakem bi se verjetno moj sin v dveh letih že kdaj okužil ali pa tudi on živi v sožitju z njo. Ker sedaj sploh ne vem, a se morm tudi pri njemu tako pogosto razkuževati? Deklica pa vrjetno tudi ni več kužna, glede na to da ima izpuščaje že posušene in na tem mestu normalno kožo? A to sedaj pomeni da kadarkoli bo prišla v stik s to bakterijo bo dobila izpuščaje, ali lahko postane odporna na njo? Ja še malo, pa se sploh ne bom več upala dotikati svojih otrok :).

Aja, pa še ena stvar bi me zanimala. Sedaj ji dajem doma antibiotik (prašek). Ali je kaj pomembna količina čaja v katerega ji dam prašek, bi bilo 2 ml dovolj, ker ji dajem po brizgi, saj mi je tako še najlažje, pa da ga čimprej zmanjka :). Kupila sem ji tudi Biogaia kapljice, jih lahko kapnem kar zraven antibiotika ali moram dati le te posebej?

Draga enakaty,

kot sem napisala v prvem odgovoru (pa premalo poudarila), je za invazivnost bakterije (da prodira v tkiva) poleg samih značilnosti seva bakterije pomembnih še kup drugih dejavnikov “gostitelja” (torej novorojenčka v vašem primeru) – na prvem mestu je ranljivost kože in sluznic, ki je v prvih dneh po rojstvu visoka, potem pa se hitro manjša zaradi debelitve kože, vrste obrambnih mehanizmov (rožena plast, maščoba iz lojnic, protitelesa…) in predvsem poseljenosti z drugimi “manj zlobnimi” bakterijami (predvsem kožnimi tim. koagulaza negativnimi stafilokoki, npr. Staph. epidermidisom), ki se s S. aureusom “tepejo” za življenjski prostor. Zato je verjetnost ponovnega pojava gnojnih mehurčkov postopno vse nižja.
Je pa po izkušnjah (tudi z lastnimi otroki) možna ponovitev, zlasti v predelu kože na trebuhu pod popkom (v plenici) še vsaj do 1. leta starosti. Le da je po 1. mesecu potek bolj umirjen, brez panike, tudi brez sistemskega antibiotika – dovolj je energično odstranjevanje prvih mehurčkov (priznam, da sem kljub vreščanju – pečeeee – za to uporabljala kar v alkohol namočene zložence; da sem grobo podrgnila in jih odstranila, sem morala včasih kar pogledati stran, saj se mi je tuleče dete smililo).
Antibiotik je najbolje dajati v čim manjšo količino dodatne tekočine – toliko, da se dobro raztopi. Probiotikov jaz ne bi mešala, dajala bi jih povsem ločeno (tudi glede časa dajanja), saj je velika verjetnost, da jih antibiotik uniči.

Pozdrav,

Aha, sedaj pa razumem. V primeru da se nam pojavi kakšen novi mehurček mi je bilo naročeno da naj stopimo do izbranega pediatra (od tam vem da bom poslana direkt na pediatrično). Sedaj pa ne vem, ali naj mehurček odstrani z alkoholom in sterilnim zložencem, ali ga naj pustim in odidem k pedatru?

Imam pa še nekaj vprašanj glede zlatenice. Včeraj sva bili torej izpuščeni iz pediatrične, vrednost bilirubina v torek je bila 115 in tudi deklica se mi je zdela lepe barve. Danes pa imam občutek da je zopet bolj rumena 🙁 (tudi patronažna sestra je omenila da je malo rumena, medtem ko ne vem kako se ji v ponedeljek ni zdela). Sedaj pa ne vem kako naprej. Naj jo zopet peljem pokazati pediatru, naj še počakam? Prav pretirano zaspana se mi ne zdi. Zbuja se približno na 3 ure za dojenje. Naj jo pogosteje zbujam in dojim? Da bi bila razdražljiva tudi nimam občutka. Podnevi sem jo dala bližje k oknu. Naj imam ob večeru prižgano luč ali to nič ne pomaga? Poje približno 50 ml na obrok (jo tehtam), na teži pridobiva. Najnižja teža je bila 2290, danes ima 2420, torej je v petih dnevih pridobila 130g. V kakšnem primeru mi priporočate da grem nazaj do pediatra ? Skrbi me da bi bila deklica zlatenična in zlatenice nebi zdravili, saj kokr vem lahko nezdravljena zlatenica pusti posledice na otroku.
Za vaš čas in vse odgovore se vam najlepše zahvaljujem.
Lep pozdrav
Katarina

Draga Katarina,

če se spet pojavi kakšen mehurček, bi ga jaz nemudoma odbrisala z alkoholnim zložencem in dno premazala z mazilom, ki ste ga dobili. Nikakor ne bi čakala na pediatra ali na pojav novih, po izkušnjah (tudi vaših) se mehurčki znajo zelo hitro množiti…

Če ste bili odpuščeni z vrednostjo bilirubina 115 mikromolov/L, se nimate česa bati. Se mi zdi pa zelo čudno, da je koncentracija ob fototerapiji tako hitro padla – v samo nekaj dneh z več kot 300 na tako nizko vrednost. Torej je možno, da bodisi prva vrednost ni bila tako visoka ali pa je ta slednja prenizka.

Zato – in še zlasti, ker vas po slabi izkušnji verjetno preganja, da bi spet spregledali zlatenico – bo še najbolje, če se koncentracijo še enkrat preveri. Bodisi na Pediatrični kliniki (za kar je priporočljivo imeti napotnico) ali pa pri nas (če pridete do 9. ure jutri, bo to v ambulanti v pritličju, kjer sestra Mira kočar odvzame kapilaro krvi, izvid je v 15 minutah; v soboto in nedeljo je le dežurna služba, v tem primeru pridite na oddelek A in se “izgovorite” name :).

Kot “fototerapija” deluje predvsem modra svetloba sončevega spektra, “domača” žarnica je brez učinka.

Posledice pa pušča predvsem izjemno visoka zlatenica (npr. koncentracija nad 450) oziroma tista, ki je povezana z boleznimi, ki so tudi škodljive za možgančke – npr. huda okužba, slabokrvnost zaradi razpada krvničk, pomanjkanje kisika ipd.

Zato kar mirno dojite, pohvaljeni za super hranjenje in pridobivanje teže.

Pozdrav,

Potem se bom pa vrjetno res kar jutri oglasila v porodnišnici. Spotoma lahko pa še mene prergledajo,ker so mi danes vzeli ven šive in se mi je rana odprla na dveh koncih. Na enem približno 2 cm na drugem pa 0,5 cm, globine pa okoli 1-2 mm. Sej predvidevam da ni to nič hujšega, samo me pa zopet vse boli :(.
Mazila mi pa niso dali, sem prosila pediatrinjo če lahko dobim še tisto mazilo s katero so jo mazali, pa je rekla da ne, da sama ne smem mazat, da naj grem kar do pediatra :S.
Lep pozdrav

No, potem se pa vidiva in “še kakšno” rečeva.
Pozdrav,

Pozdravljeni,
v porodnišnico potem nismo odšli, ker me je mož prepričal da deklica sploh ni tako rumena, vsaj ne tako kot je bila in da jo jst vidim rumeno od samih skrbi 🙂 (kar se vrjetno lahko strinjam z njim).
Ampak jst vseeno nisem popolnoma mirna iz večih razlogov. Nikoli si nisem mislila da se bom pritoževala nad tem da mi otrok preveč spi. Deklica mi cel dan prespi, je pa nekoliko več budna ravno ponoči ko bi lahko spala :). In jst sem popolnoma zmedena ali spi zaradi zlatenice ali je pač bolj zaspanček. Podnevi jo naprimer zbujam na tri ure da se podojiva, vendar je tamala čisto “koma”, jo ne morem zbuditi na noben način (edino po umivanju se je prebudila), sem res že vse živo probala. Posledično mi tudi poje čisto premalo, ker malo sesa in potem zaspi. Ob 9ih je pojedla 60ml, ob 12ih 40ml in ob 15ih 30ml. Ponoči, ko je pa nisem zbujala, se je pa sama zbujala na 3,5-4 ure, lačna, in tudi pojedla je več po 50 ml. Plenice so vse polulane in tudi pokakane. Blato je zlato oranžne barve, bolj gosto.
Jaz sploh ne vem več, a jo naj zbujam (priporoča se), pa se potem uro in pol ukvarjam s tem da mi kaj poje, ali naj jo pustim da se sama zbudi in se potem naje v 15ih minutah?
Na teži še vedno pridobiva, v enem tednu je pridobila 180g.
A je normalno da 10 dni star otrok prespi cel dan? Za količino hrane pa ne bom spraševala, ker vem da je le ta različna od otroka do otroka in glede na to da pridobiva na teži, predvidevam da lahko kakšen obrok poje tudi samo 30ml (pa čeprav se potem obremenjujem ker tako malo je). Ali naj jo vseeno peljem preveriti vrednost bilirubina, glede na njeno zaspanost?
Lep pozdrav
Katarina

Draga Katarina,

sem vas kar malo pogrešala v petek 🙂

Če malčica pridobiva težo, kot ste napisali, če veselo lula in kaka, se lahko le “zahvalite komu zgoraj ali kjer drugje” za pridnega otroka. Jaz je nikakor ne bi zbujala na silo – še zlasti ne, če ima svoj dnevno-nočni ritem, ki ni preveč v nasprotju z vašim (da torej ponoči ne zahteva hrane ali zabave vsako uro, podnevi pa prespi večino časa, kar rada dela večina “nočnih ptičev”). Zlatenica zanesljivo ni razlog dnevne zaspanosti, kot tudi ne nočne budnosti.

Če se nikomur razen vam ne zdi rumena, je ni treba vozit nikamor – če pa ste vi zelo v dvomu, je bolje žrtvovati 2 uri za pot, iskanje parkinga, odvzem krvi in izvid, kot pa stalno gledati v kožo vaše dojenčice.

Pozdrav,

Sem se že tako lepo sprostila in začela uživati z mojima dvema sončkoma, pa me je sedaj patronažna sestra čisto potrla :(. Pravi da je deklica preveč rumena, da bi sedaj morala že lepo biti obarvana in da naj gremo raje na test. Torej bom očitno jutri res prišla v porodnišnico. Se moram kaj naročiti? Kje v pritljičju pa se nahaja ambulanta? Mogoče tam, kjer imajo enkrat na leto pregled nedonošenčki?
Lep pozdrav

Ambulanta je v pritličju (za “trgovinico”), je ista kot za preglede nedonošenčkov. Naročati se ni treba – da pa ne bi preveč čakali, je najbolje, da pridete med 8.30 in 9.00, ko ima dipl. med. sestra Mira Kočar največ časa za takšne preglede.
Mira sicer že ve za vas (od ponedeljka :)), jaz bom po dežurstvu, a sem v službi do 12h in me lahko “daste” poklicati.
Pozdrav,

No, pa smo opravili ponovni test in mami je vesela kot črv v jabolku :), vrednost bilirubina je 156 in ponovna kontrola ni več potrebna, juhu. Res vam hvala za vašo pomoč in dragocen čas, ki si ga vzamete da odpisujete vsem zaskrbljenim mamicam.
Sicer se pa že kmalu ponovno vidimo, tokrat bo s sinom prišel kar očka 🙂
Lep pozdrav
Katarina

Draga Katarina,

me veseli, da ste pomirjeni (in zadovoljni z nami).

Bom pa po vašem sporočilu na črve v jabolku gledala z povsem drugega zornega kota 🙂

Srečno,

Pozdravljeni,
ponovno jst in naši problemi :(. Včeraj sva nehali jesti antibiotik, danes sem že na trebuščku opazila 3 rdeče pikice, sicer še niso podobne mehurčkom, samo rdeča pikica, vendar pa se bojim da se bodo razvile naprej v gnojne mehurčke :(. Zaenkrat sem jih samo obrisala z zložencem prepojenim z alkoholom. V primeru da se pojavijo novi gnojni mehurčki naju verjetno ponovno čaka pediatrična klinika in nova doza antibiotikov? Zgoraj sem brala da če se pojavi samo en mehurček, da ga energično obrišem in ne hodim do pediatra, če jih bo pa več pa predvidevam da kar takoj stopimo do pediatra?
Ma sm že prou obupana 🙁
Lep pozdrav
Katarina

Draga Katarina,

verjetnost, da bi se ponovila zgodba s številnimi gnojnimi mehurčki, je majhna. A ni čisto zanemarljiva, še zlasti v primeru, ko je nekje blizu “rezervoar” stafilokokov (morda celo v lastnem črevesju – kakcu dojenčka) ali ko ima dojenček slabšo odpornost in s tem večjo ranljivost kožice, pri kateri že ob najmanjšem vnetju pride do razmika med povrhnjico in usnjico, kjer se naredi mehurček, poln “hranljive” tekočine za bakterije.

Če bo mehurčkov res veliko, bo treba k zdravniku – sicer pa je bolje dosledno paziti na higieno rok, dete umivati s kakšnim antiseptičnim milom (včasih smo dali v vodo nekaj kristalov hipermangana, toliko, da je bila voda za umivanje rožnate barve – danes se to smatra za ostanek pramedicine – čeprav je pa dobro delovalo :). Dokler so prisotne le rdeče pikice, bodo torej ukrepi, ki jih izvajate, čisto dovolj.

Se bereva,

S hipermanganom so jo umili tudi v pediatrični (prebrala na odpustnici). Sem pa šla sedaj raziskovati kaj to sploh je in ugotovila da si sama skoraj ne upam delati take kopeli, z neko snovjo, ki očtno ni čisto nedolžna….
PREVIDNOSTNI UKREPI IN OPOZORILA:
Kristali in raztopine hipermangana nad 1 % delujejo jedko – razjedajo rane in tvorijo temne robove, dražijo sluznice in obarvajo kožo rjavo.

Zato bom v lekarni raje povprašala po kakšnem antiseptičnem milu…Obstaja kakšno določeno antiseptično milo za novorojenčke? Da ne bom slučajno naredila več škode kot koristi taki nežni koži .
Aja in rdeče pikice so izginile 🙂

Lep pozdrav
Katarina