Zdravo,
pri 31ih so se mi začele določene težave z depresijo, že celo življenje sem bolj nervozen in živčen, težko se obvladam ko sem jezen, bolj zase sem se držal celo življenje, nekako nimam enih tesnih prijateljev ampak bežne znance

sedaj pri 30ih so se težave začele stopnjevat, še bolj sem živčen oziroma če nekaj ne delam sem živčen in tudi ko delam včasih stalno nekaj razmišljam in se živciram, če me kdo kritizira hitro izgubim nadzor nad sabo, se začnem tresti, ko sem se enkrat skregal z bratom in mi je rekel, če ga bom udaril sem takoj skočil vanj, nazadnje pa sem zaradi kritik šefice izgubil oblast nad sabo in jo porinil.

Če me nekdo razburi čisto izgubim prištevnost za kratek čas, včasih se mi rata obvladati včasih pa naredim nekaj kar potem obžalujem.

Tudi ko se skregam doma se začnem dreti ker se nimam v oblasti, stalno razmišljam o selitvi od doma ampak sem neodločen in enkrat mi je vredu, drugič ko se kaj skregam pa sam razmišljam da bi šel na svoje, problem je, ker dejansko sem najraje sam, pogovarjam se zelo malo, sploh se mi ne da razen občasno s kolegi, hodim v fitnes, kjer ne znam in tudi nočem navezati stika z neznanci razen z parimi izjemami

Ker sva si z bratom zelo različna in ker sem včasih živčen in jezen mi utrip naraste že samo če gre mimo mene, dejansko nimam svojega telesa pod kontrolo, srce mi kar začne razbijat za kratek čas ter se zacnem tresti, je to znak anksioznosti?

Naslednja stvar ki se je pojavila je pomanjkanje volje do stvari, ki jih rad počnem, hodim redno v fitnes in sedaj se mi včasih i čisto nič ne da trenirat (prej cca 3 leta vsak trening 100%), že 1.5 leta nimam službe in tudi zjutraj mi je tako težko vstati in tako me zebe, da enostavno ne hodim v službo ampak se ukvarjam s spletno prodajo, imam drugačen bioritem, spat grem okoli 3eh zjutraj vstanem od 13ih do 14ih, ko vstanem pa do 19ih zvečer komaj k sebi pridem, šele po fitnesu in po tuširanju se počutim bolje, prej pa sem stalno nervozen, zaspan, oči mi kar vleče skupaj kljub temu če popijem kavo, enostavno ne vem kaj se dogaja z mano.

Sedaj jemljem Asentro 50mg dva meseca pa razen tega, da sem se bolj zaspan nisem opazil sprememb,razen mogoče zmanjšanje samomorilnih misli, ki se občasno še pojavljajo.

imam težave tudi s koncentracijo in kratkoročnim spominom, saj prec pozabim če sem nekaj kam postavil (dolgoročni spomin je vredu), sem hiperaktiven, ko vstanem stalno v zagonu, misli mi stalno švigajo po glavi, ko pojem kakšen burek se za nekaj časa malo pomirim in nisem toliko živčen drugače pa se čez dan vse preveč obremenjujem, živciram, preveč sem jezen.

Ampak ne morem si pomagati,tak sem očitno, bi rekel da sem psihopat, ker dejansko ne poznam drugega čustva kot jeza, jokam nikoli, sploh ne morem, smejim se zelo poredko, pogovarjati se mi ne da in tudi nimam kakega stalnega kolega, da bi se s kom pogovarjal, v službo se mi ne da ker denar imam od prodaje pa tudi težko prenašam nadrejene in komandiranje, Najbolj me pa moti, da ne dobim punce, s katero bi se zabaval in ustvaril življenje, sem poskušal na raznih portalih itd in vse zaman, in to me dela najbolj živčnega bi rekel.

Drog ne jemljem, alkohola ne pijem, ne kadim, počutim se pa kot bi bil en đanki. Edino ker jemljem so proteini za fitnes ter dodatki k prehrani..

KOLIKO časa naj še jemljem asentro, je prekmalu za odnehanje ali naj odneham, energije ni nič več, bolečine so še prisotne, jeza tudi….probal sem tudi strattero dva meseca pa mi je bilo tako slabo po njen da sem opustil, edino kar me res veseli je vožnja z motorji pa prodaja, po poizvedovanju preko interneta pa sem izvedel, da sem nevrotičen, torej depresiven, len, čisto zase, agresiven,ne prenašam stresa, samo užival bi, usekan na motorje, se da kaj pomagati?

Potem je pa se stvar, ki me zelo moti in se je zacela pojavljati sedaj pri 30ih, postal sem nestrpen človek, po glavi se mi begajo nasilne misli, kako bom kar enega nabil, če mi bo pametoval, kako se bom maščeval ljudem, ki me ne marajo, ki so mi delali krivice itd, čeprav se s tem ne strinjam mi po glavi hodijo nasilne misli, večina ljudi mi je zoprnih in se jih izogibam, v vsakem gledam samo negativne stvari , nič pozitivnega in potem mi noben ne ugaja, redko kdo da se druzim z njim in to mi gre na K… po domače

Včasih se mi zdi vse brezveze, naveličan sem vsakodnevne rutine, poleg tega imam v glavi še tak čuden občutek da se ne počutim čisto vredu, živim tudi dosti tvegano saj dirkam z motorji, jem nezdravo in sem odvisen od fast fooda in bolj malo pazim na sebe, po drugi strani mi tako življenje ustreza, lahko bi rekel, da sem kontradiktoren saj enkrat nimam težav drugič pa sem razočaran sam nad sabo, občutek imam, da imam tudi bipolarno motnjo, saj imam nekaj časa dobre dneve potem pridejo dnevi, ko sem bolj jezen in bi se skregal z vsemi itd,,,,pa še to da sem čez dan večkrat evforičen, ker kar brez razloga vriskam, se derem ko sem sam v avtu, zato, da si dam duška, to ponavljam večkrat dnevno kot da s tem izražam veselje, ampak to res norim po domače in ne vem, če je to normalno.

Včasih bi bil rad bolj miren, ne taka tempirana bomba, ne vem vidim ljudi kako mirno živijo jaz pa norim z motorji, treniram v fitnessu, pa nikol ne vem kdaj bo kaj narobe po drugi strani pa drugače ne znam živet, ker celo življenje že živim za motorje in zame je to edina zabava, ni mi do kajenja, pogovarjanja, druženja….mogoče bi bilo drugače če bi imel punco samo ker je nimam in je še nisem imel ne vem,,,,,,,me pa vse to ne moti toliko kot me motijo telesne bolečine in težave z počutjem v glavi, ker vem, da to nisem več jaz,,,,,,moral sem se malo razpisati, ker če nikomur ne morem povedati svojih težav in tudi zdravnikom ni kaj dosti mar, saj iz izkušenj vidim, da si jim samo v breme, ki se ga želijo čimprej znebiti.

Mogoče bom kdaj naredil kako spremembo v življenju pa bo potem boljše ali pa še slabše, kdo ve, vem samo to, da mi že preseda ta mraz in bedna Slovenija, kjer tudi službe ne dobiš in bi šel najraje živet nekam v tujino, kjer je toplejše saj bi mogoče potem lažje živel.

Poleg vsega imam še vrsto težav, recimo to da mi včasih stalno prepeva v glavi pesem in jo ne morem izbiti iz glave, ponavljam ene bebaste izraze v glavi, ki me spravljajo v dobro voljo, recimo pojem si ; lito falinko, falinko lito potem pa to skoz ponavljam neki časa takrat ko se dobro počutim ali pa kr ene besede si izmišljujem sproti v glavi, in jih ponavljam, recimo euv fua dudo , zelo dobro množim na pamet, lahko bi rekel, da nisem odrasel ampak še otrok, preveč otročji, ker tudi zamerim hitro, pa tko otročje izgledam, saj vsi mislijo, da sem star 22-26 let sem pa že 31, , oče se je zdravil za shizofrenijo, ne vem ali sem od njega kaj podedoval, v glavnem ne da se mi delati, samo užival bi, stalno uživam ampak dejansko se ne počutim nič bolje zato, odkar sem se preselil iz mesta na deželo nič ne vidim starih znancev in je v bistvu še slabše, saj sem oddaljen 13km od prvega mesta, kamorkoli grem moram z avtom, mraz je tu ko pes, nobenih ljudi in vrstnikov okoli, nobenih lokaov, in če bi imel denar bi šel na svoje samo ker ga nimam in ker se stalno premišljam potem ostajam tam kjer sem, na živce mi gre živeti z starši ker smo si kot dan in noč po drugi strani pa mi je tu fletno, pa nisem sposoben imeti službe in tudi ne da se mi delat in ostajam kjer sem..

Zvečer ko grem spat ponavadi stiskam zobe ker sem tako živčen, trzam z nogami, da lahko potem zaspim.

Konec monologa

Sem vam že odgovorila, in ostajam pri svojem mnenju.

Lep pozdrav,

Da si to vse napisal moraš met tudi nek pogum in kaj več.Mam občutek , da si tudi egoističen in jezen sam nase in cel svet.
Fant ti povem , da se skuliraj , premisli o vsem se zberi in delaj na sebi tud z terapevti,če je le možno.(Še dobro da nisi na kakih opijatih ,pomirjevalih (drogi), ker bi bilo lahko vsega in veliko težje bi bilo..Kemija zmeša glavo.)
Spoznal boš , da nisi sam, nisi s temi težavami sam.Treniraj kaj drugega recimo,morda ni zate “power “fitnes.Morda tenis?In s temi andidepresori vidiš , da ni nič , tako da , probaj brez tega verjamem, da bi slo.Ali menjaj morda za antipsihotike(eglonyl) .Naredi preiskave dodatne z zdravnikom vse možne, izkoristi.Čim prej na svoje in delat..Pa ja nisi nek …ki ni zmožen za delo.
Moje laično mnenje, ne se izpodbijat, manjvrednega počutit in delat psihoz sam sebi.Vsak , ki tako piše ima nekaj v glavi tako da ne se v negativo dajat.

Odgovor in mnenje ti je pa že dal strokovnjak.Upam , da je kaj pomagalo.