Kar se pa tiče odnosa, ljubljenja, spoštovanja, sem bila pa vedno na prvem mestu pri možu. Vse kar se je dalo mi je ustregel. Pomagal mi je, ko sem rabila njegovo pomoč. Veliko sva se pogovarjala, bila je tista prava ljubezen. Sama sebi sem rekla, da imam raje dobrega moža in malo slabšega očeta in pomočnika v hiši.

Mala, na tak način je lahko marsikdo dober mož oziroma dobra žena. Ampak dober partner ne prenese, da on v soboto dopoldne spi, drugi pa pospravlja, da ne bo popoldne šimfanja, češ, ne ukvarjaš se z mano. Je predvsem egoist prve klase, za nameček pa še nedorasel, kar je dokazal tako s svojim prispevkom v gospodinjstvu kot s tistim polaganjem računov (za katerega sem, mimogrede, tudi jaz prepričana, da ima ime in priimek in je ženskega spola).
Ob takem trubadurju bi ti po rojstvu otroka pregorela, v tebi bi rasla zamera, ker bi bila preobremenjena, on bi stokal, da ga zanemarjaš in imel “odličen razlog”, da gre spet za kak dan ali dva od doma.

Starši pa kot starši. Zanje bomo vedno otroci. Ne sprejemaj odločitev, ki bodo po godu njim (no, saj je glede prvega moža tudi niso), ampak se odloči tako, kot se tebi v tem trenutku zdi najbolj prav. Odraslost pomeni tudi delati napake in se spoprijeti z njihovimi posledicami. Nisi stara 15 let, ampak tudi 80 ne, da bi bilo res vseeno, ali si še tisto leto ali dve poročena s tem tipom ali ne. V bistvu te najlepše v življenju še čaka.

Ian: Ne, nisem iz kosovske družine ali muslimanske družine. Mogoče bi potem več požrla, če bi bila 😉

Je pa on in zaradi tega sem tudi razumela njegov način razmišljanja. Je pa smešno, da je po drugi strani zelo družaben, odprt, doma niso nikoli bili verni in njegova mati je precej razgledana. Tudi finančno zelo dobro stojijo.

Smešno je to, da on nikoli ni bil toliko zahojen, kolikor je zadnja leta postal. Imel je drugačen način razmišljanja. Seveda, če damo na stran gospodinjstvo (to je skoz isto). Se mi zdi, da je zadnja leta postal precej pesimističen, vidi vse samo slabo in za vsako stvar zameri, kuha mulo. Npr. če me kliče in ga jaz pokličem šele čez 1 uro nazaj, on iz tega naredi celo dramo: da sem nisem hotela javit, da sem ne vem kaj počela … Povedala sem mu, da je to zelo naporno zame, da je za vsako stvar obtožba, da sem ne vem kaj naredila. Njegov odgovor je bil, da mi ne zaupa, ker nisva več skupaj. V primeru, da začneva spet skupaj živeti in greva povsod skupaj kot par, da se bo tudi on umiril ter mi skozi leta več in več zaupal, kot mi je nekoč.

Drugače sem jaz izredno optimistična oseba in se ne maram kregat. Stvari raje požrem, preslišim,… kot, da se kregam.

“Neugodna: Starši pa kot starši. Zanje bomo vedno otroci. Ne sprejemaj odločitev, ki bodo po godu njim (no, saj je glede prvega moža tudi niso), ampak se odloči tako, kot se tebi v tem trenutku zdi najbolj prav.” – Se strinjam z vami. Zavedam se, da je to moje življenje in moram narediti tako, da bo meni prav. Je pa zelo težko, ko ti tvoji najbližji ne stojijo ob strani. Tisti ljudje, ki jih imaš rad, jim zaupaš življenje in bi za njih naredil vse. Težko je, ko vidiš, da si vedno sam.

Težko pa je tudi, ko ti partner po več kot 10 letih reče, da te nima več rad in ti tudi ne zna pojasniti zakaj? Zakaj je sploh do tega prišlo? Tudi jaz sem prepričana, da je imel drugo. Zanima me pa še vedno kaj je bilo v najini vezi tako groznega, da je šel k drugi? Kaj mu nisem dala? Kaj sem se mu zamerila? On pravi, da nič. Da mu nisem nikoli rekla žal beseda. Zakaj potem to? Zakaj si bil toliko v redu in potem si šel na kriva poti? Čemu mi je bilo tega treba? Sedaj pa mi joka in pravi, da bi rad z mano imel otroka, da imava družino. Da bi ga morala že zdavnaj imeti, da je bil nor, da se nisva prej odločila zato.
Ne razumem kaj bi spremenilo pri njegovi odločitvi (skok čez plot), če bi imela družino. Dvomim, da bi po otroku zgledala lepša, pametnejša,… 🙁

Mala33 … saj sem te vprašal, če si Ti ali tvoj mož??? No, in sem dobil odgovor. Saj se je iz pisanja videlo, da je vmes nekaj muslimanskega. So ti že drugi povedali …. odpri raje nov list v življenju in pusti tega moža. Nazaj v skupnost te lovi njegov “moški ponos” in splošen lažen ponos (sploh albanci so tako prekleto ponosni sami nase, kot da so ne vem kaj, ko pa vidiš njihovo državo in ureditev se začneš resno spraševati odkod ta njihova “bolana” samozavest – medtem ko je pri Slovencih ravno obratno – čisto premalo nacionalnega ponosa).

Ko te bo spet osvojil, ko(če) boš spet njegova, bo vse še huje, kot je bilo prvič. 99,9% podpišem, da bo tako!

Zdaj moraš samo še odrešiti tistega, ki verjetno najbolj trpi v tem trikotniku, pa je najmanj “kriv”.

p.s.

in to spraševanje, kaj in zakaj je brezplodno ….. zato, ker pač ni bil dovolj OK, ali pa nekaj ni bilo OK, ali pa je bilo vse OK, pa je bil problem monotonija. Spraševati se vse to je brez pomena, ker do dogovora itak ne boš prišla.

Zoprno mora biti pa res vse to za tistega, ki pri vsej stvari res ni nič kriv. Zelo zoprno!

Draga mala33,

najbolj žalostno je to, da on še vedno manipulira s tabo.
In tebi to očitno paše. Kako ima lahko nekdo, s katerim ne živiš več leto dni,
polega tega imaš novega partnerja, takšen nadzor nad tabo, da ti teži, če se mu ne javiš na klic
takoj in verjetno je še veliko takšnih situacij.
Očitno tudi ti potrebuješ takšen nadzor nad svojim življenje, verjetno izhaja to iz tvoje primarne
družine, mogoče je bil takšen tvoj oče ali mati…zato to dovoljuješ….
Tega občutka, da ti lahko nekdo govori, kaj boš ti v življenju naredila, se moraš otresti.
Pomisli tudi na sednjega partnerja. Kako se on počuti ob vsem tem. Verjetno te ima res zelo rad, da vse to prenaša?
Manipulacije tvojega bivšega (no moža) se ne bodo nehala, dokler mu ne boš dala jasno vedeti, da si z njim opravila. To pa je šele potem, ko se boš ločila. Pa še potem se zna obešati nate, če boš to dopuščala.
Če se boš odločila za sedanjega partnerja, boš morala biti zelo močna. Ampak se ti bo verjetno obrestovalo.
Vse dobro ti želim.