Se pravi – prehrano imam ostale dni običajno, to pomeni doma pripravljeno, pestro, junk food jem parkrat letno (ampak januarja tega ni bilo). Januarja gledam, da imam manjše obroke. Spijem cca 2l vsak dan, na postne dneve vsaj 3 l (voda, čaj). Gibam se vsak dan, vsaj hoja, hoja v hrib, hitra hoja, poleg tega še vaje za moč (ne pretiravam ;)) in raztezanje. Verjamem, da če bi imela res lahko hrano še dan prej in dan po postu, da bi tehtnica bolj šla v minus, vendar jaz sem tisto dopoldne po postu tako švoh, da moram pojest kak kos kruha in nekaj zraven (namaz ali jajca). Se pa zagotovo ne prenajedam, saj mi niti ne paše toliko količinsko. Prebava je ok. Metra pa nisem vzela v roke.
Meni se zdi sicer logično, da “postna teža” ne ostane v celoti (razen seveda, če se res držiš le lahke hrane). A vam vsem ostane tista teža, ki jo imate dan po postu zjutraj do naslednjega posta?
[/quote]
Zanalašč sem se šla sedajle še enkrat tehtat in ja,isti minus kot v nedeljo po postu.
Je pa res,da sem bila že aktivna in naredila 23.317 korakov.
Jutro,
To ni nobeno odkritje tople vode:)
vp(vmesno postenje ali prekinitveni post) IF v angleščini(Intermittend fasting) je prekinitveni post kjer se izmenjujeta obdobje postenja in hranjenja.
Tudi sama sem na tem po metodi 16/8 že kar nekaj časa(se mi zdi,da smo vse tukaj) in ti lahko zagotovim,da deluje.V okviru 8-ur se prehranjujem 16 ur pa ne zaužijem ničesar razen vode(kar ima kalorije).Zaprem “vse vhode”::)))To pomeni,da imaš največ tri obroke na dan(torej se odrečeš ali zajtrku ali večerji)To je zame prvi način prehranjevanja,ki se ga lahko striktno držim in ob njem ne trpim.Za čas,ko ni namenjen hranjenju,hrano enostavno odmislim,ko pa pride čas obroka v njem uživam.Super je občutek,ko si lačen in ne greš takoj v hladilnik kot da nisi jedel en teden.::))Najbolj od vsega mi je pri tem načinu prehranjevanja všeč to,da ne čutim več napihnjenosti.Opažam tudi,da pojem manj in nimam želje po sladkem.
Malo poguglaj je veliko o tem napisanega….
Prva pomoč,vendar več kot to.Limonada z olivnim oljem.
Znani kardiolog(ameriški) je pred kratkim izjavil,da je poanta vse hrane ki jo pojemo le to,koliko olivnega olja zmoremo spraviti vase.Vemo,da američani radi pretiravajo.Vendar o koristnosti olivnega olja ne gre razpravljati.Mi ga imamo pred nosom.Me skoparimo z njimin naj nam ne bo škoda denarja zanj.Za današnji post je to kar pravšnji napitek;vitamin C in pa kvalitetni vir energije.To lahko tudi sicer pijemo v urah,ko ne jemo.Dobro se bomo počutili.
V kolikor bo poldan slabo počutje ipd ne pozabite na slano vodo.Sol pa naj bo morska,jodirana.Tudi to imamo pred nosom.
Joj,kakšen srečen narod smo pravzaprav.
To sem prepisala s foruma Vesne Cetinski -Vmesno postenje.
Jutro,
A kar na post si šla?Ja saj te razumem…rada bi čimprej prišla na svojo težo,a ne?::))
“Hrib” nad 1000 n.v. je kar konkreten,blagor ti,da greš lahko tako pogosto.Samo v eno smer je cca 1.40 ure hoje v klanec in moraš imeti kar kondicijo,da prideš v tem času:)Potem pa še dol,kjer kolena kar trpijo…cca1.50 h,vse skupaj tri urce,ogromno korakov,da o kalorijah ne govorim.Veš,hitro boš s tem tempom prišla do zaželjene teže:::)))))
Je pa prekrasen občutek biti sam,hoditi s svojim tempom,zanesti se na svoje sposobnosti(zaupaš svojim psiho-fizičnim sposobnostim).
Užiti mir in doživeti naravo čisto drugače kot v skupini.
Super…