Načeloma imaš prav kaj pa vem, toda lepo sem napisala, tudi če se najaviva ni odziva in ne moreva na obisk.
Mislim, da to ne bo drugače in res brez veze, da se toliko obremenjujem s tem. Rada bi da se oglasi kakšna tašča ki ima isti problem, kaj ona dela v takem primeru. Vseeno pa hvala ti, zelo si me potolažila. Lep dan

Kako lahko tako nesramno pljuvate po taščah ,pa ni tedna da ni teme od ,tašč.
Ste se gdaj vprašale ,če je res tako kot ve pišete i jih imate zelooooo grdo,saj tukaj kažete kako boste svoje otroke vzgojile ,kako jo bo otrok sprejel,babico.
Ko pa ve potrebujete varstvo za vikend alikakšen dan zase pa pozabite ,kako ste grdo govorile žez njo.
Dajte se mal zamislit,tudi ve boste enkrat TAŠČE,vam bo všeč takšne kritike čez vas?

Takrat bodo pa na vas dobile alergijo ,vaše tamlade.

Vedno vsaka stran nosi svoj delež odgovornosti. Tu gor snahe sicer načeloma prikazujejo svoje tašče kot zmaje, pa hitro dobijo nazaj servirano, da naj najprej pri sebi popucajo.
Ti greš pa ravno v drug ekstrem. Grde snahe in uboge tašče.

Nikoli ni tako črno-belo.

Egotrip, jaz te razumem, ker je pri nas podobno. Sicer ni nekih nasvetov, so pa druge stvari. Jaz pri sebi vem, da rabim svoj mir in mi recimo gre na živce, da mi nekdo pride vsak dan na obisk že zjutraj, ko imamo družinski zajtrk, da brez problema vdre v spalnico in nekaj vpraša, da sili v mojega otroka… Pač sama nisem taka in spoštujem meje drugih ter ne vdiram rada v njihov prostor, zato me moti, če to počnejo drugi meni. Enostavno mi gre na živce. Pa če je to prijateljica, tašča, mama… Razlika je edino v tem, da prijateljici in mami lahko to mirno povem, tašči pa malo težje, ker je potem zamera. Pa tudi tako je, da prijateljica in mama vesta, kaj me moti, ker me poznata, tašča pač ne.
Ljudje smo si pač različni. Jaz ne prenesem, če me nekdo v nekaj sili oziroma mi kaj vsiljuje in žal je moja tašča ravno takšna. Tudi ne maram, da mi kuha, pospravlja… Sem skoraj ponorela, ko mi je zlagala spodnje perilo in mi ponosno povedala, kako in kam mi je zložila tangice, korzete… Halo? To ne gre. Vem, da bi bila marsikatera vesela, da bi ji tašča ali mama kuhala, pospravljala, likala… Jaz pač nisem takšna in mi to ni všeč. Se mi zdi, da je to vdiranje v mojo zasebnost. In zakaj je to tako prekleto težko za razumet?!?

Živjo!
Nikoli v življenju nisem počela tega in ti dam popolnoma prav, da te to moti. Sem tašča, ki sem zelo razumevajoča in razgledana, vsaj po mojem nevsiljiva, vendar nikdar nisem dobila nobenega priznanja. Hočem povedati, da snahe vidite samo slabe strani svojih tašč, dobre pa prezrete. Nikdar in nikoli ne bi mogla početi takih ogabnih stvari, želim pa si eno: samo normalno obnašanje, kar pomeni kakšno lepo besedo ali nasmeh. Sem prezahtevna? Odgovori Katarina.

Seveda niste prezahtevni. K meni se nihče ne rabi najavit na obisk, res pa mi je fajn, če se, da se lahko pripravim (pa ne psihično, ampak na splošno-da imam kaj za ponudit ipd).
Jaz priznam, da me je takoj po porodih motila večna navzočnost tašče, to pa zato, ker sem se še sama lovila, in bi mi bila mama ljubša. Zavedala sem se, da sem krivična, ampak kot sem že rekla, staršem pač lažje zaupaš, poveš, če te kaj moti…
Pri nas je še en kup drugih problemov, zaradi katerih je v meni rasla jeza in zamera, preko katere še nisem uspela, se pa trudim. Odnos med tastom in taščo namreč zelo škriplje, stalno letijo nizki udarci, žaljivke, potem je tu še alkohol… zaradi česar je vzdušje pri njih doma grozno moreče in se sama tam ne počutim dobro, pa tudi svojih otrok ne želim temu izpostavljat. Ker se tudi moj mož tam ne počuti dobro, so obiski pač bolj redki, kot bi lahko bili, in seveda krajši. Si pa želim, da mi moji otroci imeli babice in dedke radi, da bi jih le-ti razvajali, tudi kdaj popazili na njih, ampak seveda nikoli in nikdar, če bo prisoten alkohol, pa če bo to pri mojih ali moževih starših. Tako pač je in pika! Moja tašča je kot oseba sicer dobra duša in vse tisto glede obiskov v spalnici itd ji seveda ne zamerim, ni mi pa všeč in se jim čudim, včasih nasmejem, medtem ko za te druge zadeve, o čemer sem par besed napisala danes, ne najdem opravičila in zamera žal raste, sploh ko se te stvari dogojajo v pričo mojih majhnih otrok.

Draga Katarina!

Vidiš, jaz pa bi tako rada bila super babica svoji vnukici pa ne smem. Nikoli, prav nikoli je ne smem imeti, za vsak objem se moram boriti do skrajnega ponižanja. Pa si mislim koliko mamic si želi bližine babice pa one nočejo ali jih pa ni. Če ne bi bilo tako, sedaj jaz ne bi pisala in se toliko borila za pravico do svoje vnukice, vendar žal neuspešno. Kaj naj naredim, saj moje prijateljice ogromno pazijo vnuke, pomagajo mladim jaz pa ne smem nič. Ogromno solz je preteklo, pa nisem dosegla nič. Še naprej jo skrivajo pred mano, tako da me prav niti ne pozna kljub temu, da živimo v isti hiši. Ti povem, da sva super človeka, da vse potrpiva, da sva razgledana, da ni alkohola in nasilja v družini, tako da je popolnoma vseeno, samo čutiti moraš svoje občutke eden do drugega. Iz vsega tega je lahko razbrati, da nas snaha zelo sovraži, kar se odraža na njenem vedenju.
Zakaj pa ne ve povedati, ker je vse ok. So muhe, ali hudoba? Isto ne? Čao

poslušaj sebe, kaj ti pravi šesti čut in delaj po tem.
mislim, da bi se lahko malo zbunila. imaš vso pravico, to je tvoj otrok. pravico imaš delat tudi kakšno napako.

poznam situacijo, prijateljičina mama je delala kot sestra pri P- enih 15 let nazaj. prijateljica je na robu živčnega, ker kaj ji ta ženska dela, to znoriš!!!!!! seveda je danes vse drugače, v 15 letih se precej spremeni- skratka mojo prijateljico obtožuje, da je slaba mati, neodgovorna…. fuj pa taka babica!!!

moja tašča je recimo super, mama bolj tako. njej bi težje dala svojega otroka, ker se tudi ne držijo pravil (recimo glede zdravja, varnosti ipd…)

Jaz te popolnoma razumem. Tašče včasih zanjo biti zelo ZELO naporne! Moj predlog je da ji jasno in glasno poveš kaj te moti in hkrati pripomneš da če ti te pripombe zameri do konca življenja je to njen priblem ne tvoj! Pri meni je situacija taka:

V treh letih skupnega bivanja v isti hiši ampak vsaka v lastnem gospodinjstvu sva se s taščo včasih razumeli kot najboljši prijateljici včasih pa se nisva mogli videti tudi po kak mesec. Dejstvo je da na začetku še nisem bila dovolj pogumna da bi povedala kaj me moti in zato sem marsikaj požrla in tašča je to izkoriščala. Ko sem imela pa enkrat dovolj sva se pa skregali. No ne tako hudo, samo povedala sem ji da mi to pa to ni všeč in da imava z njenim sinom svoje življenje ki si ga bova uredila po svoje. Sem pa ji rekla da če bova kdaj rabila pomoč ali nasvet je ona prva na katero bi se in jaz in on obrnila. Zdaj se obe kar dobro razumeva, in kadar je katera od naju tečna (ker ženske pač imamo take dneve) se umakneva druga drugi, ko pa sva u redu pa se skupaj potepava okoli, kofetkava itd. Glede na to da tudi midva pričakujeva novega družinskega člana čez 3 mesece, mojega partenrja zelo skrbi kako tečna in vsiljiva bo njegova mami ker jo pozna in ve da je prepolna vseh (staromodnih) nasvetov. Iz tega razloga sem se zadnjič povabila k tašči v dnevno sobo in ji povedala za te najine skrbi in da ne želim da se kasenje zaradi vzgoje otroka skregamo. Povedala sem ji da je ta otrok samo njen vnuk in naj se temu primerno potem tudi obnaša, naj ne daje nasvetov če za njih ne prosiva sama (kar je v določenih situacija zelo pogosto, ker starejši pač res več vejo), da v primeru varstva ne pusti otroka samega s tastom (ker prevečkrat pogleda v kozarec in je skrajno štorast in nepreviden) in da naj otroka hrani in vzgaja v tem času tako kot je naročeno ne pa ravno obratno. Predlogi so vsekakor dobrodošli ampak, ko se jo opozori da je dovolj naj preneha.
No po tem pogovoru me je najprej nekaj časa postrani gledala, potem pa je tudi sama priznala da zna biti včasih vsiljiva in da naj jo potem kar opozorim če bo tako ker pač morava obe delati v tej smeri da se ne kregava, glede na to da imajo tašče in snahe v genih določen odpor ena do druge;)
Kako pa bo kasneje pa ne vem, upam da tako kot sva dogovorjeni. Jaz nikakor ne bom tiho če bo tašča težila vsepoprek.

Pa veliko sreče

tema je kr stara,pa še vedno in…

čeprav je ne vidim že dolgo se mi spomin nanjo še vedno vrača kot star čigumi brez smisla…full je bedna…res je…

najraj bi se ji posrala v vrečko in ji poslala po pošti za rd al pa god al pa za obletnico…vem podn od podna misli…sam me res kr srat prtisne ko se spomnim na njeno zlobo in laži…

ma kk se sploh lahk mente s to zlobo in bedo od tašče…nak jst je ne morem videt…dobim alergijo takoj v sred glave…pa sem drugač čist kull

ima kdo kakšno idejo za maščevanje

bizgoš, maščevanje? Pa boš partnerju povedala, kaj naklepaš? Kaj bolj bednega pa še ne. Takšna zastrupljenost. A mislite, da s tem koristite otrokom? Da otroci ne čutijo, kako negativno energijo imate v sebi?

Pri vsem tem bi jaz rekla, pojdite za sebe živet. Ne bo babi servisa, a boste delali po svoje. In drugo, jaz s taščo ničesar ne urejam, če je kaj narobe, ureja mož. Kake partnerje pa imate? Ali ste same snahe prepotentne in vse v družini komandirate ali pa so partnerji copate, ki ne morejo urediti odnosa med svojo primarno in novo družino.