A mi lahko razložite kaj sploh je problem
No, da še jaz povem nekaj resnic o delovanju društev in Zveze.
V raznih društvih so različni “socialni” programi. Tudi v MDGL jih imamo. Toda, ali veste, kaj to “socialo” predstavlja? Predstavljajo jo šport, kultura, pikniki (druženje gluhih) in izleti. Tega, kar si jaz prestavljam pod besedo “socialni programi” pa ni. V programu društva so programi “socialne pomoči gluhim”. Toda to je le sinonim za socialne programe, ki jih predstavljajo šport, kultura, zabava (pikniki, izleti) in izdajanje glasila Odmev tišine.
Jaz si pod besedo socialna pomoč predstavljam naslednje:
– denarno socialno pomoč, to je denarno nadomestilo najrevnejšim članom društva, ki si sami iz različnih vzrokov ne morejo pomagati.
– štipendiranje perspektivnih gluhih dijakov in študentov (perspektivnih pri študiju, ne v športu!). Dopuščam sicer tudi športne štipendije, vendar naj se najprej poskrbi za štipendiranje šolskega uspeha gluhih!
– Možnost nakupa raznih tehničnih pripomočkov za gluhe (in naglušne) po zmernih, subvencioniranih cenah. Ti pripomočki so npr: prilagojeni mobiteli, baby alarmi za mlade mamice, budilke z lučko ali vibratorjem, fonekerji (FM sistemi) za osebe, ki jih lahko uporabljajo), subvencioniran nakup baterij za slušne aparate in FM sisteme, ipd. Lahko bi imeli tudi servis slušnih aparatov. To bi bilo potrebno predvsem zato, ker so gluhi zavarovanci (in drugi invalidi) v neenakopravnem položaju, saj imajo dodatne stroške, ki jih drugi zavarovanci nimajo. Vse to pa vpliva na življenjsko raven gluhih, ki so že tako nizko izobraženi in težje zaposljivi.
– Možnost medsebojne zamenjave pripomočkov med člani društva. Če je kdo, ki ima kakšen še delujoči pripomoček in tega ne potrebuje več (to bi se utegnilo zgoditi pri baby alarmih, katerih doba koristnosti je sigurno daljša od leta dni, kolikor časa so v uporabi…), naj ta pripomoček prinese v društvo, društvo pa ga lahko podari drugemu članu društva. Enako velja za slušne aparate. Oseba, ki se ji je sluh toliko poslabšal, da aparata ne more več nositi, bi ga lahko prinesla v društvo in ga podarila komu, ki bi ga res nujno rabil, pa si ga ne more privoščiti. Slušni aparat bi potem morali le še individualno nastaviti na Widexu ali pri drugem pooblaščenem servisu. Tudi ta program bi tako kot program iz prejšnje alineje pomagal odpravljati neenakopravnosti med gluhimi in slišečimi zavarovanci.
Socialni programi pa naj bi obsegali še:
– pomoč osebam, ki so pred nedavnim oglušele pri vključevanju v družbo gluhh (brezplačni tečaji znakovnega jezika, osveščanje tistih, ki so že dalj časa gluhi, da so med njimi tudi nedavno oglušele osebe, ki še ne znajo znakovnega jezika, ki jih je potrebno obravnavati tako, kot da so med njimi že dolgo,…)
– Mreža prostovoljcev za nudenje učne in psihosocialne pomoči gluhim in naglušnim učencem in dijakom, tako tistim, ki se šolajo v integraciji, kot tudi tistim, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne, kjer je z besedo »Zavod za gluhe in naglušne« mišljena katerakoli šola za gluhe, tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu.
– Bivalna skupnost za gluhe in naglušne, ki si želijo samostojnosti od svojih staršev, pa ne želijo stanovati v dragih privatnih stanovanjih v Ljubljani. Ta projekt bi lahko izpeljali v sodelovanju z MOL. MOL ima v lasti stanovanja, namenjena gluhim, društva oz. Zveza pa stanovanja posreduje(ta) svojim članom. Citiram stavek s spletne strani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana: »Namen sobivanja v bivalni skupnosti je navaditi in usposobiti slepe in slabovidne ljudi za kasnejše samostojno življenje. Pri tem se angažira društvo z vso logistiko in z izvajanjem posebnega socialnega programa za članice in člane, ki bivajo v bivalni skupnosti, veliko pa si stanovalci pomagajo sami med seboj, kar je tudi namen takšne skupnosti.« Enako bi lahko veljalo tudi za gluhe in naglušne. Zlasti gluhi, ki živijo v slišečih družinah, se preveč navežejo na svoje slišeče starše, brate, sestre, ipd, potem pa jim manjka samostojnosti. Razen tega bi življenje gluhih v stanovanjskih skupnostih gluhim olajšalo sprejemanje lastne invalidnosti. Mnogim gluhim te sposobnosti močno primanjkuje.
– lobiranje pri vladi za izboljšanje položaja gluhih (več pravic (npr. modre knjižice za vlak (imajo jo slepi, da se lahko ceneje vozijo z vlakom) tudi za gluhe, popust pri telefonu, popust pri prevozu z avtobusom, invalidnine, 100 % invalidnost (samo na področju odstotkov invalidnosti je v Sloveniji itak zmeda, tako da bi bilo potrebno urediti celotno področje te problematike, ne le področje gluhih), …), ipd. – ta program bi moral biti na ravni Zveze.
– izobraževanje gluhih (tečaji, prilagojeni gluhim, ipd.). Tale odstavek je sicer fotokopiran s spletne strani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, vendar pa toliko bolj kot zanje velja za gluhe: »V današnjem svetu je znanje ključ do uspeha, kar v našem primeru velja še toliko bolj, saj moramo s svojimi intelektualnimi sposobnostmi nadomestiti naše zmanjšane fizične sposobnosti. Zato naj bi se v društvu organizirali raznovrstni tečaji, predvsem v smislu izpopolnjevanja obstoječih znanj oziroma pridobivanja novih, v posameznih, manjših segmentih. Poudarek naj bi se danes v svetu računalnikov in interneta dal seveda slednjima, poleg tega pa še pridobivanju znanj tujih jezikov, tako z začetnimi kot nadaljevalnimi tečaji. Društvo naj bi aktivno sodelovalo pri pridobivanju celostnega znanja našim članom na individualni ravni, tako skozi pomoč in svetovanje pri izbiri ustreznih inštitucij ter navezovanju stikov z njimi kakor tudi materialno – po finančnih močeh.« Vir: http://www2.arnes.si/~ljdpar1s/ Žal zadnji stavek za društva gluhih ne velja, saj praktično nič ne naredijo za boljšo izobraženost gluhih. Tudi društva gluhih bi morala (v okviru ZDGNS) aktivno sodelovati pri računalniškem opismenjevanju gluhih, izbiri ustreznih izobraževalnih inštitucij za gluhe, finančno in materialno pomagati perspektivnim gluhim študentom (štipendije), ipd. V celi Sloveniji je le 7 gluhih študentov, zato strošek štipendiranja zanje ne bi bil prevelik. Število študentov-paraplegikov (sem sodijo tudi tetraplegiki, hemiplegiki, paralitiki (razen cerebralne paralize), ipd.) je precej večje. Nekateri gluhi se tudi odločijo za napačen poklic, napačen študij, potem pa jih ta bodisi ne veseli, bodisi ga zaradi gluhote ne morejo opravljati. ZDGNS oz. preko nje lokalna društva bi lahko učencem zadnjih razredov OŠ, dijakom SŠ in osebam, ki se želijo (oz. morajo) prekvalificirati, svetovala pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa, ustrezne inštitucije (nekatere šole so bolj prijazne do gluhih kot druge, ipd).
– tečaji komunikacije s slišečimi ljudmi na pošti, banki, zavarovalnici, sodišču, pri zdravniku, frizerju, v trgovini, ipd. To bi mnogim gluhim zelo prav prišlo. Mnogi se v takih primerih zanašajo na tolmača. Lahko pa bi bili malo bolj samostojni (včasih do tolmača ne morejo priti in bi jim prav prišlo nekaj komunikacijskih spretnosti).
– Računalniški tečaj za vse generacije. Gluhe je potrebno navdušiti za uporabo računalnika. Vse, ki se z njim še niso seznanili, je treba z njim seznaniti. Najprej morajo spoznati, da računalnik »ne grize«, potem pa se naučiti delati z njim. Uporaba računalnika bi bila lahko gluhim v veliko pomoč.
– Klub brezposelnih: Brezposelni gluhi bi lahko imeli svoja srečanja, na katerih bi se pogovarjali o svojih težavah in jih poskušali rešiti. Medsebojno bi si lahko izmenjavali izkušnje, lahko bi si medsebojno pomagali pri pisanju prošenj za delo, ipd.
– Skupina (slišečih) staršev gluhih in naglušnih otrok za samopomoč: Starši si na srečanjih med seboj izmenjujejo izkušnje, mnenja, ipd. in si med seboj pomagajo, rešujejo probleme, dileme, ipd. Tam bi lahko starši slišali tudi drugo plat zgodbe o polževem vsadku, ki jim jo pripovedujejo razni “strokovnjaki”, ki o polževem vsadku govorijo samo lepe stvari.
– Delavnica za starše otrok s polževim vsadkom in za mlade in odrasle, ki imajo polžev vsadek. Na tej delavnici bi si osebe, ki imajo polžev vsadek, izmenjavale informacije, med seboj bi si pomagali, reševali bi dileme, različne probleme, ipd. Prav tako bi lahko razbijali predsodke proti polževemu vsadku, ki so pri nekaterih gluhih globoko zakoreninjeni.
– Srečanja, namenjena ženskam (ženska srečanja). Ženske bodo same v miru bolj sproščeno poklepetale tudi o stvareh, o katerih se sicer ne bi.
– Lahko bi imeli tudi »bralni kotiček« ali »knjižnico« z različnimi zanimivimi knjigami, ki bi si jih lahko člani društev gluhih in naglušnih izposojali. Tako bi spodbujali širjenje besednega zaklada, razgledanosti, izobraženosti in pismenosti med našimi člani. Vsakogar, ki bi si izposodil kakšno knjigo in jo tudi prebral, bi ga lahko tudi nagradili. Tako bi med gluhimi spodbujali željo po branju.
– Jezikovni tečaji za gluhe: Za gluhe, ki imajo težave s slovenščino – tečaj slovenščine (nekatera društva to izvajajo). Za gluhe, ki se želijo učiti tujih jezikov: gluhim prilagojeni tečaji nemščine in angleščine. (S tem mislim samo na prilagoditev podajanja snovi, ne na prilagoditev zahtevnosti).
– Pomoč družini z gluhim ali naglušnim članom z dodatnimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju
– Plačevanje tolmača gluhim študentom s strani Zveze društev gluhih in naglušnih, tako da bodo imeli študentje tolmača pri vseh predavanjih in ne le prvih 100 ur. Zveza slepih in slabovidnih, Zveza paraplegikov, društvo distrofikov, Sonček (Zveza društev za osebe s cerebralno paralizo), YHD, ipd., plačujejo svojim članom tudi asistenco. Tolmačenje pa je neke vrste asistenca. Zveza društev gluhih in naglušnih tega na žalost ne financira…
– Organiziranje skupin za sosedsko pomoč (npr. da sosed gluhi osebi pomaga, če mora le-ta kam telefonirati…). V društvu pomoč pri telefoniranju ni vedno na voljo, gluhi pa tukaj pomoč nujno rabimo.
– Usposabljanje svojcev in drugih oseb iz okolja za delo z gluho ali naglušno osebo. Svojcem je treba v prvi vrsti razložiti, da gluhota ni noben »bav bav«, da ne smejo imeti predsodkov, da se tudi z gluhim da pogovoriti. Naučiti jih je treba, kako komunicirati z gluho osebo in kakšno pomoč ta potrebuje (mnogi nudijo gluhemu pomoč, ki je ne rabi, pomoč, ki jo rabi, mu pa odklanjajo). Jaz bi na to usposabljanje poslal kar nekaj ljudi, če bi v okviru Zveze gluhih in naglušnih oz. lokalnega društva obstajalo!
– Organiziranje različnih skupin za psiho-socialno svetovanje in razreševanje konfliktnih situacij. Tudi organiziranje različnih skupin, ki bi delovale preko interneta. Gluhe je treba tudi navdušiti za uporabo interneta, za kar bi bilo potrebno večletno delo raznih strokovnjakov. Tukaj bi lahko Zveza kaj prispevala.
– Terapevtska skupina, ki bi pomagala osebam, ki so pred kratkim postale gluhe ali so pred kratkim izgubile znaten del sluha. Le-tem je potrebno čim prej, učinkovito in strokovno pomagati. Take skupine za gluhe in naglušne na žalost še ni, vendar pa bi jo mnogi krvavo potrebovali, med drugimi sem jo pogrešal tudi jaz. Terapevtska skupina bi oglušelemu pomagala sprejeti njegovo naglušnost oziroma gluhoto.
– Več reševanja problemov gluhih na področju socialnih stisk in pomoči, stanovanjskih vprašanj (to se tiče tudi gluhih – zaradi slabše izobrazbe imajo nižje dohodke in večinoma ne zmorejo plačevati astronomskih stanarin, kakršne so v Ljubljani). Marsikdaj ni dovolj samo zagotoviti tolmača in reči, da so s tem socialni problemi odpravljeni. Problemov visokih stanarin, nezmožnosti telefoniranja, tečnih privatnih stanodajalcev, ki se nenapovedano pojavijo pred vrati gluhega najemnika, ipd. vavčerji in tolmači ne bodo odpravili!
– Želel bi si tudi več mednarodnega sodelovanja (ne le športnega): obiski na tujih zvezah gluhih, društvih gluhih, ipd. Srečanja naj bodo zgolj družabna, ne le »velešportna«, tako da bi se jih lahko udeležili tudi povprečni gluhi, ne le športniki. Prevoz z avtobusom (minibusom – če bo premalo udeležencev, lahko celo s kombijem) lahko plačamo udeleženci, organizira pa naj ga društvo.
Dobrodošli pa bi bili še naslednji programi:
– Sodelovanje v programih Lions kluba (Lions klub bi lahko gluhim in naglušnim omogočil nakup različnih pripomočkov in računalnikov).
MDGL ne izvaja nobenega od zgoraj naštetih programov. Zanj je pomembno le, da imamo v društvu vrhunske gluhe športnike (Miha Zupan, Sašo Lukič), filmske umetnike, gledališke umetnike in da se gluhi zabavamo na piknikih in na izletih. Predlog programov bom poslal tudi MDGL.
Lepo napisano Alex. In vse argumentirano. Sedaj pa samo pomislite, kaj bi lahko naredili z 1,2 milijona DEM, ki so se “izgubili” pri nakupu kompleksa v Fiesi, pa z recimo 100 mio SIT, ki bi jih Don lahko prihranil z sanacijo počitniškega doma, pa z denarjem, ki naj bi bil pravilno razporejen za olimpijado v Melbournu, da o plačilu potnih stroškov vseh slepih potnikov ne govorim.
Ne pozabite na Rednakov vikend in njegov dohodek, da o Zlati ne govorim, pa na astronomske dohodke slišečih sekretarjev, gluhih predsednikov in njihovih asistentov. Kalkulatorje na mizo in izračunajte koliko denarja letno Don vrže v smeti, da skrije svoje mahinacije, Vi pa še vedno nimate urejene osnove za normalno življenje. Vprašajte se zakaj je Rednak še vedno na položaju in zakaj ga Don ne odstrani. Ne veste. Pomislite. Ni težko.
Pošlji oblikovano (02-07-05 11:52)
Glede nimam časa da bi bral v celoti in ti odgovorim da več kot polovico motiš.Vikend je dobil v dar ni kupil plača ne vem kakašna je ker je poslovna tajna.Tako je.Me pa res zanima kje dobivaš take informacije kar nisi preveril če je res.Mislim da boš napisal da pljuvam v lasno skledo ampak ne ker vem da nimam dokazov da bi napadal te in druge.Glede soseda pa dobro razumemo nismo sovražni(le sosed bo mejak).Ostale inte.so šli v MDL ker vodijo gluhi da so samostojni od DGLJ ker nič ne izvajajo(tako jaz vidim) ampak v MDLJ so lepo uredili piknik v Podpeču(vodstvo gluhih).Mogoče ti misliš da sem donov ker nisem ampak lepo te prosim da napiši resnico ne pa laž.(Tukaj je Laze od Jožeta dobil dar od babice). Mogoče pa ima 300.000 sit saj jaz tudi nimam slabe plače pa ne jamram glede tega.Po mojem ti tudi nimaš slabe plače.LP
Kot sem ža napisal, ponavljam še enkrat:”Nisem lažnivec!” No Lord pa razčistiva moje laži.
1. Praviš, da je Rednak dobil parcelo-vikend v dar od babice. Najbrž je to res. V to se jaz res ne bom vtikal, ker je to družinska zadeva. Imam pa vprašanje zate. Ali ni ob gradnji poslovnih prostorov v Zadobrovi skrivnostno izginil gradbeni materijal? Ali niso takratni gluhi člani ugotovili kdo ga je odpeljal in kam ga je odpeljal? Ali ni bil to Jože Rednak, materijal pa je dobil noge in odkorakal v Laze z njegovo pomočjo? Pozanimaj se pri starejših gluhih članih DGNL, mogoče se bodo spomnili in ti povedali, da ne lažem. Sam si dejal, da nimaš dokazov. Kako potem lahko trdiš, da je to kar sem izvedel in napisal laž.
2. Glede plač pa tole. Po zakonu o invalidskih organizacijah so morale biti plače tajnikov in vseh zaposlenih v teh istih organizacijah usklajene po kolektivni pogodbi za zdravstvo in socialno varstvo že leta 2002. Zakaj ne preverite oziroma preveriš, če se je to res zgodilo?! Ker se plače sekretarja in ostalih financirajo iz javnih sredstev so javne, ne pa nekakšna poslovna skrivnost, kot jo omenjaš ti. Naj ti še povem, da so plače v gospodarstvu skrivnost, v civilnem sektorju, kot je Vaša Zveza in Vaša društva, pa je vse javno. Zakaj? Zato, ker se vsi financirajo iz javnih sredstev. Razumeš. Javna sredstva – javno delovanje. Če bi se plače uskladile, bi Rednak prejemal približno 40% nižji osebni dohodek, kar bi po izračunu bilo 180.000 SIT(ni slabo za tri leta poklicne šole) in ne 300.000 SIT. Sedaj si zopet izračunajte koliko Vašega denarja je Don dobesedno podaril svojim prijateljem v društvih. Razlike niso tako zanemarljive, kajne. Približno 120.000 SIT ali več, pomnožite s 24(število društev 12, predsednik in sekretar 2 pozicije) nato pa vse pomnožite z recimo 36. Od sprejetja zakona je preteklo že skoraj tri leta. Vsota je gromozanska, kajne.
No spet sem Vam dokazal, da Vam vaše vodstvo laže in Vas nateguje. Vse kar je napisano lahko preverite sami, saj je delovanje vaše Zveze in Vaših društev javno.
Me zanima, če se boš opravičil, tako kot se je Alex. Lepo nedeljo.
Pošlji oblikovano (03-07-05 12:42)
Ker je Alex omenil tako imenovane Socialne programe, bom jaz na to temo poskušal vsem Vam razkriti kaj se je v preteklosti z njimi dogajalo. Mogoče Vam bodo stvari bolj jasne in videli boste zakaj se je vse končalo pri športu in čevapčičih.
Leta 2002 je bilo razvitih 22 programov s tem imenom. Z Zakonom o socialnem varstvu in Zakonom o invalidskih organizacijah mora vodja le-teh imeti visoko izobrazbo in narejen strokovni izpit tema Socialno varstvo. Verjetno se boste vprašali kje ti Socialni programi so? Kaj se je z njimi zgodilo?
Ker se je Don ustrašil, da ne bo izvoljen za sekretarja in ostal brez službe, je to delovno mesto ukinil z izgovorom, da ni financ, ter sebe imenoval za vodjo teh programov. Vse tiste programe, ki so presegali njegove sposobnosti je enostavno ukinil, vse ostale pa Formalno “vodi”. Da bi posledice njegove odločitve bile še večje, ter v tem primeru katastrofalne za Vas, je cela stvar bila predana sodišču. Kaj to pomeni verjetno veste, če ne veste berite dalje. Ker je stvar na sodišču, se razpis za to delovno mesto ne sme izvesti. Ker obravnave še ni bilo-in jo verjetno še dolgo ne bo- ste Vi vsi skupaj s Socialnimi programi prepuščeni Donovi »dobri« volji.
Se pravi, lahko Vas izsiljuje in lahko se poigrava z Vami, kakor se mu zdi. Če se ne motim ste strokovnega vodjo, ki je izpolnjeval vse zahteve za vodenje teh programov imeli. Kaj se je z njim zgodilo Vam lahko pove Don. Le vprašati ga morate?
Verjetno pa ne veste(tega Vam Don seveda ni povedal), da lahko vse obstoječe in ukinjene programe vodi gluha oseba z ustrezno izobrazbo.
Vam v premislek in ne pozabite, da je delo Vaše organizacije javno.
Pošlji oblikovano (03-07-05 09:55)
A tako torej! To je torej razlog, da prave sociale v našem društvu sploh ni. Toda kdo daje vodstvu našega društva pravico, da v vsebinskem in finančnem poročilu zavaja člane, državo, javnost in druge zainteresirane skupine???
Če socialnih programov ni mogoče izvajati, naj se to članom lepo pove, ne pa da se stvar skriva in pometa pod preprogo. Naj povedo članom, da društvu zaradi višje sile (sodni proces, ki se še ni končal) društvu ne preostane drugega, kot da ves denar za socialo namenja športu, kulturi in piknikom, nekaj pa se ga primakne še za izdajanje glasila ter za materialne stroške društva (elektriko, faks, amortizacijo, plače,…)!
PRAVICO JIM DAJETE VI, GLUHI PREBIVALCI REPUBLIKE SLOVENIJE!
Narobe si razumel moj prispevek. Socialne programe je možno izvajati, če bi v Vaših vrstah imeli človeka s potrebno izobrazbo. Don je osebo, ki je bila za te programe zadolžena odpustil in programe ukinil, ker mu tako ostane več denarja. Sodni proces sploh ni problem za izvajanje socialnih programov, sodni proces je problem pri razpisu za delovno mesto.
Bolj razumljivo? Upam.
Pošlji oblikovano (08-07-05 13:01)
No pa se še malo poigrajmo z zakulisnimi igricami Vašega Dona.
Verjetno ste na volitve že vsi pozabili, pa vendar bi bilo dobro, ko bi si pogledali nekaj potez, ki jih je zmožen Don. Pravi šahovski velemojster.
Vsi se verjetno spominjate kako je nekdo na Forumu MDGL vprašal, kako to, da DGN Krško nima svojih prostorov. Bogdan Kuhar predesednik društva in predsednik volilne komisije je Donu in marioneti Planincu omogočil nov mandat, kar je Dona oziroma VAS stalo okroglih 14 mio SIT. Za ta denar so bili kupljeni prostori za MDG Krško. Da ne pozabim na priljubljenost, ki je Kuharju zrastla med njegovimi člani. Mislim, da bo še dolgo predsednik. Sedaj veste, zakaj je šel na nagradno potovanje v Luksemburg.
Ker so imeli isti problem na Primorskem oziroma v Novi Gorici je isto »uslugo« Don naredil tudi njim. 14 mio SIT Vašega denarja, še za prostore MDG Nova Gorica in v žepu ima še eno društvo, ki bo podprlo njegovo in marionetino kandidaturo. Če mi ne verjamete si lahko celo poročilo ogledate na spodnji povezavi:
http://www.gov.si/fiho/teksti/raz2005_inv.pdf
Podatke najdete na 9. strani pod Naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni.
Kot je že pred parimi meseci ugotovil Miha(ukinjeni) ste gluhi in naglušni, kot hruške in jabolka. Ne gre in ne gre tole vaše sodelovanje. Zato me zanima sledeče. Zakaj Donovi tajniki niso dovolili ustanovitve dveh samostojnih organizacij? Tako je namreč v svetu. Saj ima Don v isti organizaciji dva odbora. Odbor gluhih in Odbor naglušnih. Vsi pa veste, da sta si ta dva odbora nenehno v laseh. Prišlo je celo tako daleč, da naglušni člani po celi Sloveniji iz društev preganjajo gluhe člane. Najbolj je to vidno v DGN Murska Sobota (robertH beri), kjer je Branko Gornjec okoli sebe zbral naglušne člane in prevzel društvo gluhih. Naj omenim, da je DGN Murska Sobota eno najstarejših društev v Sloveniji. Najbolj žalostno je to, da se ga boji celo Don. Zakaj? Ker je Maček predsednik nadzornega odbora. Predsedniku odbora pa je poznano Donovo nepošteno ravnanje z Vašimi sredstvi-denarjem.
Zanima me kje je v tej situaciji Ivan Drev iz Združenja Staršev Gluhih in Naglušnih otrok? Kakšna je njegova naloga? Kako on skrbi za Vaše otroke? Kaj je dosedaj naredil za Vas in Vaše otroke? Izvedel sem namreč, da omenjeni Drev ni sklical nobenega sestanka že več kot 18 mesecev. Dragi starši, ali se Vam ne zdi cela stvar sumljiva? Imate svojo organizacijo, ta organizacija pa za Vas in Vaše otroke ne stori NIČESAR. Ali je zgoraj omenjeni gospod tudi marioneta v rokah Vašega Dona? Dragi starši ali Vam je res vseeno, da so Vaši otroci zapostavljeni in da bodo imeli v svoji prihodnosti težave? Država je finančna sredstva namenila Vam in Vašim otrokom. Kje ta sredstva so? Kaj se s temi sredstvi dogaja? Kdo upravlja z njimi? Kaj se je spremenilo na boljše za Vaše otroke? Dragi starši ali niste po slovenski zakonodaji osnovni nosilci rehabilitacije gluhih otrok,v sodelovanju z ostalimi državnimi in civilnimi organizacijami ravno VI? Ali boste molčali?
Ali Vam vse skupaj ne smrdi na nekakšno zaroto? Ali se res ne boste ojunačili in zahtevali pojasnila za vse skrivne dogovore med predsedniki društev in Donom, da o slišečih tajnikih-sekretarjih ne govorim? Koliko časa še, spoštovano GLUHO občinstvo, se boste pustili nategovati?
Vse tiste, ki so nasedli trditvam lakaja Veršiča o Donovem nakupu opreme za MDGL, pa vabim na spletno stran Fiho, kjer si lahko v letnem poročilu za leto 2003 na strani 12 preberejo, da je bilo za to opremo namenjenih 350.000 SIT. Spodaj pa je še povezava na to spletno stran:
http://www.gov.si/fiho/teksti/raz2003_inv.pdf
V letošnjem letu pa je bilo za nakup opreme v tem istem društvu namenjenih 300.000 SIT.Povezava na spletno stran:
http://www.gov.si/fiho/teksti/raz2005_inv.pdf
Kako smotrno pa Don ravna z vašimi sredstvi pa si lahko pogledate v Vseh letnih poročilih na spletnih straneh FIHO. Naj samo omenim, da je v treh letih zapravil preko 20 mio SIT za avdio/video opremo. Verjetno za oddajo Prisluhnimo tišini. Se pravi za 30 min na mesec je bilo treba zamenjati celotno studijsko opremo. In Vi vse to verjamete?
Pošlji oblikovano (07-07-05 10:36)
alex napisal:
“Zakaj ni nekega dialoga med invalidi in bi nekdo zastopal vse invalide skupaj v državnem zboru (ali državnem svetu)?”
Kolikor vem, ima zveza invalidov svojega svetnika v državnem svetu – g. Boris Šuštaršič, če se ne motim. In le-ta naj bi skrbel za vse interese invalidov. Kako to gre pa link:
http://www.yhd-drustvo.si/slo/article.php?story=CigaveIntereseZastopaGSustarsic
Poglejte imena treh glavnih akterjev, ki so imeli največ besede pri delitvi sredstev FIHO. Zopet takoimenovani TRIO FANTASTIKUS – Boris Šuštaršič, Aljoša Redžepovič in Nevenka Ahčan.
Piše: Mirica Ljubljana, 1.7.2005
Izjava za javnost
Na seji Sveta FIHO so bili podani in potrjeni predlogi komisije za razdeljevanje sredstev Invalidskih organizacij. Žal so se ponovno potrdila naša predvidevanja glede taktike, ki jo bo pri delitvi sredstev izbrala komisija in sicer YHD smo dobili 10.000.000 sit, kar je le 1/3 nujno potrebnih in zaprošenih sredstev za program Neodvisno življenje hendikepiranih (druge prijavljene programe nam brez pojasnila ne financirajo).
Društvo študentov invalidov, Društvo distrofikov, Zveza slepih in slabovidnih ter Zveza gluhih in naglušnih pa so si dodelili nekoliko večja sredstva (izraženo v odstotkih, znaša na velikih vsotah, manj kot smo dobili mi). Še pred dvema mesecema so se te in druge organizacije na veliko zgražale glede nadstandardnosti storitve osebne asistence in njeno neupravičenostjo in nesmotrnostjo izvajanja. Trdimo in imamo dokaze, da so ti programi večinoma na papirju oz. so isti programi financirani večkratno iz različnih virov. Npr. Društvo distrofikov je s strani ZZZS na javnem razpisu za izvajanje obmorske obnovitvene rehabilitacije prejela sredstva za 150 asistentov. Ta dejstva so lahko primerljiva, saj se preprosto pogleda koliko osebnih asistentov ima zaposlenih posamezno društvo.
Komisija, kot ponavadi, ni pojasnila po katerih kriterijih in merilih so bile vsote dodeljene, čeprav smo le teden dni pred sejo dobili obrazce za prikaz natančne evidence uporabnikov in število ur asistence, ki jo le ti potrebujejo ter koliko asistentov ima posamezni uporabnik. Kot smo medije že obveščali smo pravočasno izpolnili obrazec ter k temu priložili še dopis. Nismo seznanjeni ali so tudi druge organizacije storile isto, vendar smo prepričani, da so sredstva bila že razdeljena in da se ta evidenca sploh ni upoštevala, saj nam je iz prakse znano, da osebne asistence kot jo nudi YHD ne nudi nihče drug. Najbolj pomenljivo je dejstvo, da niti člani dotičnih invalidskih organizacij ne vedo, da njihova društva izvajajo programe osebne asistence, saj bi jih v tem primeru koristili v svojem društvu ne pa pri YHD in se s tem izpostavljali številnim pritiskom »njihovih organizacij« glede na medicinsko diagnozo. V prilogi pošiljamo sklep komisije in podajamo tudi člene iz pravil in pravilnika FIHO, ki jih komisija očitno krši.
Deloma se uresničujejo tudi grožnje g. Borisa Šuštaršiča, ki je ob našem protestu izjavil, da bodo sredstva YHD (s 74 zaposlenimi asistenti) namenili Društvu študentov invalidov (s 5 asistenti). Čisto tako sicer, zaradi »visoke temperature« v javnosti niso mogli izpeljati, se pa trudijo, da se program Neodvisno življenje izčrpa oz. skrči. G. Šuštaršič ni član Sveta FIHO, vendar pa je tisti akter (preko g. Jakovljeviča), ki poleg ga. Ahčan in g. Redžepoviča vleče vse niti in sredstva v FIHO. Odkar pa smo v YHD ostreje nastopili proti nepravičnemu razdeljevanju javnih sredstev FIHO, so taktično začeli namenjati večja sredstva Društvu študentov invalidov, saj le kdo bi lahko študentom zanikal ali odvzel denar. Zvezo delavnih invalidov prav tako velja podpirati, saj ima kar 56.000 članov (večina le teh pa tako ali tako od zveze nima nič, razen morda ugodnejšega dopustovanja). To dejstvo je očitno, če pogledamo višino sredstev, ki so jih posamezne organizacije prejele (glej prilogo).
Poudarjamo, da že od vsega začetka niso bile naše zahteve usmerjeno v pridobivanje dodatnih sredstev oz sredstev, ki jih ni ali bi se morala odvzeti drugim organizacijam, ampak govorimo o presežkih.
Predsednica:
Elena Pečarič
Ni čudno, da se to dogaja. Tudi na tem področju deluje – Boris Šuštaršič! Korupcija, škandali, groza!!! Ali nista funkcija v Državnem svetu in funkcija v Društvu distrofikov medsebojno nezdružljivi? Razen tega, da deluje v državnem svetu, je predsednik Društva distrofikov, direktor invalidskega podjetja Birografika Bori, ipd.
JA SPET EN NEPODUČEN O PROBLEMIH NA PROSTATI. NIČ ZATO, SAJ ZATO SMO TUKAJ NE,
DA GLUHO IN NAGLUŠNO JAVNOST INFORMIRAMO O STVAREH, KI SO ZA ŽIVLJENJE
POMEMBNE. NE PA BEDARIJE, KI TAREJO LJUDI Z POSTTRAVMATIČNIMI PROBLEMI, KER SO
JIH STARŠI V MLADOSTI PRETEPALI IN SE NAD NJIMI IZŽIVLJALI.
Prostata je žleza, ki je po anatomiji podobna orehu, tako po obliki kot po
velikosti. Kaj bi moški dali, da bi tudi v resnici bila oreh! Ne bi bilo raka
na prostati! Resda se v orehu lahko zaredijo ličinke, pa vseeno. Rak na tem
organu je zahrbten. V Sloveniji za njim vsako leto na novo zboli okoli 400
moških; ta številka pomeni bronasto medaljo, takoj za pljučnim in kožnim
rakom. V ZDA so lani diagnosticirali 221.000 moških (med njimi Roberta De
Nira) s tem rakom, približno 29.000 moških je umrlo. Statistika je
neusmiljena, vendar pregovor pravi, da po dežju vedno posije sonce, tako da
smo lahko optimistični tudi glede raka na prostati. Imamo osem razlogov za
optimizem. Tu objavljamo zadnje, še vroče raziskovalne izsledke, kako
preprečevati, ugotavljati in zdraviti to bolezen. Prelitje znanosti v prakso
(beri: več seksa in vina) sicer ne bo zagotovilo absolutne odpornosti, bo pa
naredilo vašo prostato bolj krotko.
Vsak drugi moški, starejši od 60 let, ima povečano prostato, t. i. benigno
hiperplazijo prostate. Rak na prostati, ki v zgodnji fazi nima simptomov, pa v
razvitem svetu postaja drugi najpogostejši vzrok smrti pri moških. S
preventivnim pregledom prostate lahko bolezen ugotovimo že v zgodnji fazi, kar
omogoča pravočasno zdravljenje.
Vsak drugi moški, starejši od 60 let, ima povečano prostato, t. i. benigno
hiperplazijo prostate. Rak na prostati, ki v zgodnji fazi nima simptomov, pa v
razvitem svetu postaja drugi najpogostejši vzrok smrti pri moških. S
preventivnim pregledom prostate lahko bolezen ugotovimo že v zgodnji fazi, kar
omogoča pravočasno zdravljenje.
PA HITRO NA PREGLED, PREDEN TI NE GREJO SPET BEDARIJE PO GLAVI. SEBE GLEJ KONJ
ZARUKAN, ZA SVOJE ZDRAVJE SKRBI. RAKI SO ZAHRBTNA STVAR.
Gec pozdravljeni!!
Informacije o dveh vodilnih ljudi murskosoboškega društva so bolj ali manj točne!!Gospod Maček je res predsednik nadzornega odbora na Zvezi medtem ko za gospoda Gornjeca,ki naj bi zbral naglušne in prevzel društvo pa je vprašanje(mogoče tudi drži)!On po vsej verjetnosti ne bi mogel zbrati gluhe in gluhoneme ljudi,ker ne on in ne gospod Maček ne vesta se pogovarjati s kretnjo rok!!Jaz kot naglušen pa pri tem nisem sodeloval,ker sem šel po svoji poti!!
lp
p.s:anketo bi rad naredil prek Vas forumovce!!
ALI SE NAJ VRNEM NAZAJ V MURSKOSOBOŠKO DRUŠTVO ALI NE ČEPRAV NE BOM VEČ TRPEL OBEH VODILNIH LJUDI IN DO NADALJNEGA NE BOM VSTOPIL V PROSTORE!!VČLANIL BI SE RAD ZARADI ŠPORTNIH AKTIVNOSTI IN TO VSE A SVOJE STROŠKE!!!
Hvala za odgovor!!
Zakaj bi kril stroške za šport iz lastne režije, če pa bi bil član društva??? Nelogično!
Odločitev je samo Tvoja.
Zaradi športa pa se res lahko včlaniš v katero drugo društvo, če Ti MS ni pri srcu ali pa do nje ne čutiš pripadnosti.
Kolikor vem, si član Dravograjskega društva. No???
Po vojni vihri pride svoboda. Torej, čakaj na boljše čase in umirjene odnose, pa boš spet tam, v MS društvu. Upaj!