A mi lahko razložite kaj sploh je problem
Dajte se še vi zamisliti nad neumnostmi, neustreznostjo izrazov, kršitvami pravil, nesposobnostjo, odkritim lakajstvom…
Sam povsem razumem to svetovalstvo. Vsako tako funkcionarstvo pomeni denar v žep. In pač iskali so možnost, kako mu stisniti nekaj tisočakov v žep. O konfliktu interesov pa raje ne bi govoril.
OČITNO PAČ ZASTONJ NIHČE NI PRIPRAVLJEN NIČ VEČ NAREDIT.
Me pa še vedno zanima, kdo in za koga in kakšen avto bo kupil za 6 miljonov.
BI PROSIL DA SI VEČKRAT PREBERETE TA ODLOMEK, da vam potegne, kako se dela:
“”Mimogrede (usput??, z levo roko?) so se člani UO pritoževali, zakaj je ZDGNS našemu društvu namenil sredstva v okviru FIHO le v višini 130.000,00 za nakup arhivske omare in računalniškega programa, ostalo – projektor in kamero – so pa zavrnili, medtem ko so na primer—————— DGN Ljubljana odobrili, da bodo za 6 mio SIT zamenjali avto.——-
Mladen Veršič je pojasnil, da so mu na ZDGNS rekli, da odobrijo sredstva do max. 300.000,00 SIT.
Maja Vugrinec je —-zavrnila—– pojasnilo Mladena Veršiča in povedala, da za naložbo ni kriterijev (argumentov, razlogov, upravičenosti????) in ZDGNS oziroma Aljoša Redžepovič !!!!!!!!!sam odloča, katera sredstva se odobrijo društvom ne glede na vrednost!!!!!!!!! posameznega inventarja.
Ob tem, da ta gospodična name deluje nesposobno, in vprašanje kašne kvalifikacije ima.
Ni pripravila gradiva za sejo, in nonstop nekaj muti.! Bi ji že dal jaz vetra če bi … PA TAKO DOSLEDNO BRESKRUPILOZNO ZAGOVARJA gospoda Redžepoviča, da je kar sumljivo.
A mu tudi poroča, po sejah, na kufetku??
Sam bi jo takoj ruknil iz službe. Takoj!!!!!!!!! to MV.
Pred kratkim smo ugotovili koliko denarja je bilo porabljenega za tako imenovano “obnovo” studia ZDGNS. Za osvežitev spomina so podatki v nadaljevanju mojega prispevka.
Za studijo je od leta 2003 naprej uporabljeno:
LETO 2003 14.000.000,00 SIT
LETO 2004 7.000.000,00 SIT
LETO 2005 2.887.400,00 SIT
LETO 2006 38.353.592,00 SIT
SKUPAJ 62.241.184,00 SIT
Pa primerjajmo zgornji podatek s sredstvi, ki so bila namenjena oziroma porabljena za tako imenovan program tehničnih pripomočkov:
LETO ZNESEK
2001 2.308.313,00
2002 2.600.000,00
2003 3.901.000,00
2004 2.804.400,00 GLUHI 934.800,00 NAGLUŠNI
2005 3.934.464,00
2006 3.103.464,00 GLUHI 5.270.000,00 NAGLUŠNI
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je vsota občutno manjša. Ali vas ne zanima zakaj?
Zakaj gluhi dobijo manj sredstev od naglušnih?
Ali ne bi bilo logično, da naglušni dobijo manj?
Ali nimajo naglušni priznane subvencije s strani Zavoda za zdravstvo za svoje pripomočke?
Kdo je glavni in odgovorni za socialne programe naglušnih?
Kakšen je njegov vpliv na predsednika in sekretarja ZDGNS?
Ali je odnos moči na ZDGNS prevladal v korist naglušnih?
Ali se gluhi sploh zavedate, da počasi izgubljate SVOJ denar in VPLIV na ZDGNS?
Vendar to še ni vse. Iz podatkov, ki so razvidni na straneh FIHO, lahko preverite koliko denarja je odšlo v razne adaptacije nepremičnin, nakupe opreme, itd….
Gec, če želiš spoznati, kako razmišljajo gluhi (pa ne le v Sloveniji, pač pa po vsem svetu), ti predlagam, da greš na “turnejo” po okoliških društvih gluhih in naglušnih v Avstraliji. Sigurno imate tam kaj društev gluhih in naglušnih, mar ne? Videl boš, da gluhi nikjer na svetu ne zaupajo slišečim in da zato odklanjajo njihovo pomoč. Prav tako pa jih kaj malo zanima, kaj slišeči govorijo o njih in o njihovih organizacijah, saj že vnaprej vedo, da jih slišeči kritizirajo in zasmehujejo, zato niti ne berejo njihovih pisanj, čeprav so naslovljena na gluhe same. Menim, da se je ravno to zgodilo pred 18 meseci, ko so gluhi Slovenci na olimpijskih igrah v Avstraliji grobo zavrnili vašo pomoč: bili so preveč ponosni sami nase, da bi si dovolili zaprositi za kakršnokoli pomoč. Z drugimi besedami: gluhi samostojnost razumejo kot to, da jim nikoli in nikdar ni potrebno prositi za pomoč druge osebe. Jaz pa razumem samostojnost kot to, da vem, kaj lahko storim sam in se zavedam, da nekje potrebujem pomoč in tudi zaprosim zanjo, ko je to potrebno. Če pa mi je pomoč ponujena, pa sem zanjo hvaležen, četudi je bila le-ta nepotrebna, kajti to, da oseba pomaga, je le njena dobra volja.
Dokler bo denar prihajal, bo vse tiho.
Ko denar ne bo več prihajal, bo prepozno.
Kdor bo prizadet, bo pač prizadet.
Da so pa posledice tega in da se dogajajo stvari, ki bodo imele dalekosežne posledice, je pa vsem figo mar.
Pač živi se predvsem za danes in včeraj.
Me spominja na zgodbo o treh pujsekih in volku.
Dva pujska sta bila očitno gluha.
Sta nonstop igrala košarko, smučala, godila po počitniških domovih.
In ko je prišel volk, se je zalomilo.
In kar prav je tako.
Žal je bil tretji, negluhi pujsek solidaren do njiju.
Žal je takrat bil socializem. Danes je kapitalizem in epilog zgodbe bi bil danes povsem drugačen.
MOŽNOST SI IMEL, NISI JO IZKORISTIL. TVOJ PROBLEM. ZNAJDI SE AL CRKNI.
Nedoraslost srenje da bi kaj pokrenili.
Nerazumevanje problemov, strah pred kaznijo…
Dvomim pa, da so res po celem svetu take razmere.
Pusti avstrijo svetega hajderja land. Povej kako je v ZDA al Kanadi.
Ne verjamem da so tam gluhi taki božčki.
Pozdrav.
Dragi moji,na tem forumu je napisano preko 1000 stran.Za kaj je to dobro,kaj se je zgodilo z gluho skupnostjo v Sloveniji,kaksen je odnos drzavnih organov do gluhih,kako se spoatujeju covekove pravice v Sloveniji,kdo je Redzepovic. Na kaj so opozarjali stevilni udelezenci tega foruma in vrsto drugih vprasanj bo ostalo zapisano.To je dovolj za zacetek.Ce tega foruma nebi bilo Redzepovic bi odnesel vse kaj je vrsto let dobesedno kradel od gluhih.Sedaj je drugace ne glede da je to samo forum,niso vsi neumni kakor to misli gospod sekretar. Lp
Kršitve pravic gluhih so naslednje:
– Podnaslavljanje na TV je še vedno gnilo do amena,
– Brezposelni gluhi in tudi vsi brezposelni invalidi se vodijo v t.i. posebni evidenci, kar pomeni, da brezposelnih gluhih sploh ni med tistimi 86.000 brezposelnimi, kolikor jih je baje v Sloveniji, kar pomeni, da gluhi in drugi invalidi sploh ne moremo biti brezposelni,
– Gluhi smo še vedno edina skupina invalidov, ki še vedno nimamo brezplačnega ali vsaj ugodnejšega javnega prevoza,
–
Nedvomno je res pravica do informiranosti oz dostopa do komunikacij pomembna.
Vendar,
zame je temeljna pravica do ustrezne izobrazbe oz usposobljenosti za enakopraven vstop na trg dela.
Bistvo je zame to, da se upoštevaje manjko v komuniciranju zaradi pomanjkanja sluha kompenzira pri izobraževanju oz usposabljenju na drug način. Da se več vlaga v izobraževanje in da se bistveno bolj razvija tiste možnosti komunikacije ki so gluhemu še ostale. Pa ne mislim tle na relepatijo al slično.
Pa se ne.
Kaj koristijo gornjemu, osnovnemu problemu (poklic in vstop na trg dela) gluhega počitniški domovi, redžepovičevi terenci stanovanja, smučarija, tenis, brhke tajnice, izleti v avstralijo, balincanje čajanke v društvih…..
Loleki, nastavljeni namensko, pač ne doumejo porioritete; kaj je bolj in kaj manj važno.
In škarje in platno ima multimilionar, sicer invalid, zasebnik, g Šušteršič.
res ima gibalne ovire, vendar je nedvomno, da je blazno uspešen v boju s konkurenco, vsaj med invalidi.
Bi ga rad videl, kekca, da jutri ogluši.
Ode posel.
Kar je samoumevno sedaj, jutri ne bi bilo več.
Odrinili bi ga na stranski tir. Kot so odrinjeni gluhi tle.
Moja poslanica:
ŽIVITE OD MILOŠČINE, USMILJENJA IN UBOGAIME.
Sami ste si krivi!
Ni treba da je tako.
Ljudi ki so hoteli pomagati ste popluvali!
Pasivci jedni. Bo že kako!
Bo že bo, vendar vedno slabše.
Časi so se menjali pa če se strinjate ali ne.
Težka je živeti od usmiljenja in miloščine.
Kaj je to “relepatije”?
Tudi, če Šuštaršič jutri ogluši, bo vseeno na boljšem kot armada od rojstva gluhih, ki jim zaradi prirojene ali v ranem otroštvu pridobljene gluhote ni bila dana možnost ,da bi pridobili ustrezno (željeno) izobrazbo.
Izobraževanje gluhih je res podn od podna. Če si kdaj obiskoval surdopedagoga v Zavodu za gluhe in naglušne (ali v Centru za sluh in govor oz. Centru za korekcijo sluha in govora Portorož), si lahko videl, da noben od teh logopedov ne zna znakovnega jezika. Še več: pravijo, da ga ne rabijo znati! In tako so gluhi primorani prejemati pomoč teh surdopedagogov v oralnem govoru, ne da bi jim bila naloga razložena v njim razumljivem jeziku – znakovnem jeziku… Slovenščina je gluhim šele drugi jezik, materni jezik pa jim je znakovni jezik. To, da surdopedagogi ne znajo znakovnega jezika in gluhe poučujejo le v slovenskem jeziku, je prav tako, kot če bi slišeče slovenske otroke že v prvem letu, ko bi imeli angleški jezik, učiteljica poučevala izključno v angleškem jeziku.
Oprosti moji šlampariji.
Zapisati bi moral telepatijo.
Mislil sem na komuniciranje z mislimi. Branje misli.
Seveda bi bil multimilijonar Šišteršič na boljšem, ker ni od rojstva gluh, in je dobil vsaj gimnazijsko izobrazbo, kot sem bral nekje tu na forumu.
Pa še miljoni ki jih je nagrabil, mu bi ostali, pa veze.
Ampak počasi bi ga začeli odrivati. Kakšen funkcionar neki bi bil? Marioneta kvečjemu, kot jih je žal premnogo.
Kakšni sekretarji in administratorke ala MV bi ga kot marioneto vodili na nitki.
Podpisoval bi, odgovarjal na nek način, oni pa kasirali.
Pa pustimo to.
Predvsem sem želel izpostaviti prioriteto, po mojem mnenju:
IZOBRAŽEVANJE IN KONKURENČNOST PRI VSTOPU NA TRG DELA
Košarka, smučunga, balinanje, kremljanje ob čaju, izleti po južni polobli, terenski avti, počitniške kapacitete to zame niso.
Ja še to:
Ne verjemite da je pravica in resnica temelj in da zmaga.
Ni pravice. SO LE ZAKONI in legalnost.
Zdaj se po moje teži razbiti vse družbeno in državno, ker ga povezujejo nekako z bivšim socializmom.
Vsak postaja posameznik in naj bi sam poskrbel zase. V celoti.
Solidarnost bo počasi ugasnila.
Vsi bomo plačali enak procent davka, miljarder in socialni podpiranec.
Dobro, premoženje bo obdavčeno. Ampak nekateri ga bodo lažje skrili, prenesli v davčne oaze…
Raja pa bomo spet plačali.
In v takem je nemogoče pričakovati, da ga bomo gluhi srali, delali z denarjem kot svinja z mehom, država in čljudje pa da nas bodo nonstop pestvali in podpirali.
Sam se moraš postavit na noge in izkoristit potenciale ki jih imaš. Da sisam služiš kruh.
In tu je izobrazba glavno. V tretjem tisočletju pa taki poklici; tesar, orodjar, mizar, grafik, lolek.
Informatika in vse ostalo, to je za gluhe.
Možgane nucat!
Gluhi, ki so končali diferencialni program v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) (t.j. 4 + 2 – 4 leta traja poklicna srednja šola, 2 leti pa diferencialni program, tako da imajo gluhi po končanem diferencialnem programu izobrazbo V. stopnje zahtevnosti), lahko gredo študirati. Mnogi se vpišejo na fakulteto, vendar nato še pred prvimi izpiti (ali najkasneje do konca poletnih izpitnih rokov vsi obupajo. Zakaj? Ker jih študij ne veseli! In zakaj jih ne veseli? Zato, ker so se vpisali na faks samo za probo. Jaz sem se šolal v redni srednji šoli. In veš, kaj so nam v četrtem letniku srednje šole povedali razredničarka in psihologinja? Ekstra so nam zabičali, da moramo premisliti, na kateri študij želimo iti, češ da se s tem ni igrati! Prav tako so nam zabičali, da naj niti kot tretjo (zadnjo) željo ne prijavljamo študija, ki nas ne veseli, ker da se kaj rado zgodi, da bomo nazadnje, po končanem postopku selekcije pristali ravno v tem študiju, ki nas ne veseli! Poti nazaj baje ni! Ravno to pa počnejo gluhi, ki obiskujejo zadnji letnik diferencialnega programa v ZGNL oz. se potem, ko so zaključili šolanje v ZGNL in za leto ali dve prekinili šolanje, prijavili na fakulteto. Enostavno ne razmislijo, kaj bi radi študirali in tako vpišejo študij, ki jih ne veseli in nato obupajo še pred prvimi izpiti. Vem, da v Sloveniji ni vseh tistih študijev, ki so morda na voljo v tujini, toda tudi v Sloveniji bi se vsakogar, ki želi študirati, našel kakšen zanimiv študij.
Npr. nekoga (imenujmo ga oseba X) npr. zanima študij fotografije. Oseba X bi morala razmišljati takole: “Zanima me študij fotografije. Tega študija pri nas ni. Zanima pa me tudi likovna umetnost. Likovno umetnost lahko študiram na Akademiji za likovno umetnost, torej bom vpisal ta študij. Vedno sem rad risal, zato mi preizkusi likovne nadarjenosti ne bodo povzročali težav” Neustrezno pa je tako razmišljanje: “Zanima me študij fotografije. Ker tega študija pri nas ni, grem študirat matematiko, samo za probo, da vidim, kako zahteven je študij. Na to, da sem imel matematiko v srednji šoli vseskozi 2, se požvižgam.”
Na naši šoli je bila samo ena psihologinja in skoraj 900 dijakov, pa so nas kljub temu uspeli prepričati, da moramo pred vpisom na fakulteto temeljito razmisliti, kaj bomo študirali in da ne smemo eksperimentirati. Celo preizkus študijskih interesov smo reševali v 4. letniku srednje šole! Tako smo tudi vsi bivši dijaki srednje šole, ki sem jo obiskoval, s študijem uspešno zaključili.
Na ZGNL so tri psihologinje in približno 40 dijakov, pa ne zmorejo dijakom zaključnih letnikov diferencialnih programov razložiti pomena tehtnega premisleka o tem, kaj želijo študirati.
V revizijskem poročilu o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja ZDGNS v letu 2004 (verzija v pdf formatu, dostopno na spletni strani računskega sodišča) (v nadaljevanju: revizijsko poročilo), sem našel nekaj cvetk.
Na 8. strani revizijskega poročila so navedeni cilji revizije. Med cilji revizije žal ni revizije pravilnosti izvedbe financiranja udeležbe gluhih (in naglušnih) na olimpijskih igrah gluhih v Avstraliji. Ravno nepravilnosti, ki so se zgodile na olimpijskih igrah gluhih v Avstraliji pa so bile razlog, da so se na forumu na spletni strani MDGL pojavile kritike na račun vodstva odprave v Avstralijo in vodstva ZDGNS. Če bi v revizijo vključili tudi olimpijske igre gluhih v Avstraliji, bi ZDGNS sigurno dobila negativno mnenje za pravilnost poslovanja.
ZDGNS ima častno razsodišče (revizijsko poročilo, str. 9). Častno razsodišče izvoli skupščina. Senat treh oseb odloča o prekrških članov, članov organov in voljenih funkcionarjev ZDGNS ter lahko v skladu z določili 34. člena statuta izreče enega od predvidenih ukrepov (revizijsko poročilo, str. 10). Zanima me, če častno razsodišče sploh deluje in če opaža, da člani organov ZDGNS kršijo statut ali nenamensko zapravljajo denar?
V revizijskem poročilu je pravilno ugotovljeno, da je namen ZDGNS prostovoljno združevanje prek društev gluhih in naglušnih interesno povezanih oseb, da ugotavlja, zagovarja in zadovoljuje svoje posebne potrebe v družbi (revizijsko poročilo, str. 10). Zanima me, ali imajo gluhi svoje posebne potrebe le pri športu in kulturi? Žal opažam, da ZDGNS skrbi le za šport in kulturo gluhih, izdeluje pa tudi časopis in oddaje za gluhe, ki pa nimajo kaj prida informativne vrednosti (če izvzamem bahanje o športnih in kulturnih dosežkih gluhih in naglušnih).
Prav tako je na 10. strani revizijskega poročila navedeno, katere pomembnejše dejavnosti opravlja ZDGNS za uresničitev svojih nalog in ciljev. V oči me je najbolj zbodla naslednja aktivnost: »v skladu s predpisi sodeluje in dopolnjuje izvajanje družbenega varstva gluhih in naglušnih na področju IZOBRAŽEVANJA, socialnega skrbstva, ZAPOSLOVANJA, ZDRAVSTVA, invalidsko pokojninskega varstva, OTROŠKEGA VARSTVA, kulture, športa in informatike. Prav rad bi vedel, kako ZDGNS sodeluje in dopolnjuje izvajanje družbenega varstva gluhih in naglušnih na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva in otroškega varstva? Do zdaj še nisem videl, da bi ZDGNS karkoli vlagala v izobraževanje gluhih, da bi gluhim olajšala zaposlovanje, kakorkoli skrbela za zdravje gluhih (če odmislimo šport gluhih, za katerega pa ZDGNS ne rabi skrbeti, saj se gluhi lahko sami ukvarjamo s športom), prav tako pa tudi ne vem, kako ZDGNS skrbi za varstvo otrok.
V nadaljevanju je navedeno, da ZDGNS usklajuje interese gluhih in naglušnih z interesi drugih družbenih dejavnikov. Če bi bilo to res, bi ZDGNS vlagala v izobraževanje gluhih in spodbujala študij gluhih mladih. ZDGNS tega ne počne. Prav tako je popolnoma inertna pri problematiki zaposlovanja gluhih.
Navedeno je tudi, da ZDGNS prireja ali organizira strokovna predavanja, tečaje, razstave, ekskurzije za člane. Ali mi zna kdo povedati, kdaj je ZDGNS za gluhe in naglušne nazadnje organizirala kakšno strokovno predavanje, tečaj ali ekskurzijo? Če bi ZDGNS organizirala nadaljevalni tečaj nemškega jezika za gluhe, bi se ga z veseljem udeležil.
V revizijskem poročilu je na strani 12 navedeno, katera opredmetena osnovna sredstva ima ZDGNS in kolikšna je njihova knjigovodska vrednost. Ali ZDGNS res rabi gradbene objekte v skupni vrednosti 548.674 tisoč tolarjev, kolikor so bili vredni na dan 31.12.2004?
Na strani 13 je v revizijskem poročilu navedeno, da ima ZDGNS terjatve za vhodni DDV, kar pomeni, da mora DDV nekomu tudi zaračunavati. ZDGNS zaračunava DDV pri storitvah letovanja v domovih za ohranjanje zdravja (to iz revizijskega poročila ni razvidno, razvidno je le, da ima ZDGNS med terjatvami do kupcev, na katere lahko zaračuna DDV, le terjatve za letovanja v domovih za ohranjanje zdravja). Iz tega sledi, da t.i. ohranjanje zdravja ni socialnovarstvena storitev, saj se od socialnovarstvenih storitev DDV (vsaj v Sloveniji) ne obračunava…
Iz izkaza poslovnega izida (revizijsko poročilo, str. 16) je razvidno, da ZDGNS več kot polovico sredstev porabi za svoje delovanje, le 38,3 % sredstev pa je v letu 2004 namenilo za delovanje, programe in investicije 12 društvom gluhih in naglušnih. Pri postavki »dotacije drugim pravnim osebam« gre namreč za transfere društvom gluhih in naglušnih (revizijsko poročilo, str. 18).
Na 18. strani revizijskega poročila so podatki o investicijah ZDGNS v letih 2003 in 2004. Največ sredstev je ZDGNS v letih 2003 in 2004 porabila za nakup garaže in opreme na Drenikovi 24, Ljubljana (tam je sedež Zveze). V letu 2003 je za ta namen porabila 27.762 tisoč tolarjev (65,2 % v letu 2003 porabljenih sredstev za investicije), v letu 2004 pa 34.133 tisoč tolarjev (72,2 % v tem letu investiranih sredstev). Skupno je ZDGNS v garažo in opremo na Drenikovi v letih 2003 in 2004 investirala 61.875 tisoč SIT. Res je sedež Zveze v Ljubljani, toda niti v Ljubljani cene niso tako visoke, da bi bil tolikšen izdatek za garažo in opremo upravičen. Očitno gre tukaj za velik, velik luksuz. Preostale investicije v letu 2004 pa se nanašajo na »domove za ohranjanje zdravja«. Tudi stroški zamenjave strehe na Drenikovi (9.406 tisoč tolarjev) se mi zdijo močno pretirani, saj ZDGNS niti nima bog ve kako velike stavbe… Ko smo na naši hiši, ki je kar precej velika, menjali strešnike na strehi, nismo porabili niti milijona…
V revizijskem poročilu so na strani 22 navedeni posebni socialni programi, ki jih ZDGNS izvaja. Informacije o naslednjih programih se mi ne zdijo verodostojne:
• Posebne socialne pomoči invalidom – kompenziranje invalidnosti – tolmačenje (ZDGNS ne zagotavlja tolmačev, niti sredstev za tolmačenje. To nalogo izvajata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zavod Združenje tolmačev. Kljub temu je ZDGNS v letu 2004 za tolmače porabila 3.271 tisoč tolarjev (revizijsko poročilo, str. 25));
• Usposabljanje za aktivno življenje in delo – zagovorništvo, osveščanje in informiranje naglušnih oseb.– za ta program še svoj živi dan nisem slišal! Zakaj mora biti revizijsko poročilo prvi vir, iz katerega izvem, da ta program Zveza sploh izvaja? Za ta program, za katerega sem izvedel šele iz revizijskega poročila (žalostno!) je Zveza v letu 2004 porabila 12.468 tisoč SIT (revizijsko poročilo, str. 25);
• Samopomočne in terapevtske skupine odraslih naglušnih oseb – ta program izvajajo društva, ne Zveza;
• Skupina za samopomoč uporabnikov in staršev otrok s polževim vsadkom – Miha, ali veš kaj o tem programu?
• Izobraževanje – seminarji in okrogle mize za gluhe osebe – Kdaj je bil nazadnje kakšen tak seminar ali okrogla miza? Seminar o izobraževanju gluhih novembra lani v Fiesi je bil bolj namenjen slišečim, ki jih zadeva problematika izobraževanja gluhih kot pa gluhim samim;
• Zanima me, zakaj sta TV oddaja Prisluhnimo tišini in Lastna produkcija – Snemanje prispevkov in oddaj za oddajo Prisluhnimo tišini dva programa in ne en sam program? Zakaj si ZDGNS lasti izvajanje programa »TV oddaja Prisluhnimo tišini, če to ni njena lastna produkcija?
• Tehnični pripomočki – nabava in distribucija tehničnih pripomočkov za gluhe – Zanima me, katere tehnične pripomočke ZDGNS distribuira gluhim osebam in kakšni so pogoji za njihovo pridobitev? Ali je že kdo dobil kakšen tehnični pripomoček od ZDGNS?
• Tehnični pripomočki za naglušne osebe – Vprašanje je enako kot v prejšnji alineji: Zanima me, katere tehnične pripomočke ZDGNS distribuira naglušnim osebam in kakšni so pogoji za njihovo pridobitev? Ali je že kdo dobil kakšen tehnični pripomoček od ZDGNS? Nejc Ančimer, ki je omenjen v zadnjem glasilu Iz sveta tišine, gotovo ni ničesar dobil od Zveze, saj je moral prošnjo za sredstva za nakup fonekerja poslati županu občine, v kateri živi… Žalostno! Zveza je za tehnične pripomočke, ki jih nihče ne dobi, v letu 2004 porabila 3.777 tisoč SIT (revizijsko poročilo, str. 25);
Zanima pa me še glede programa »Psihosocialni programi pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oz. posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji« – Kakšna je vsebina tega programa? Na spletni strani ZDGNS je ta program sicer omenjen, ni pa navedena njegova vsebina, pogoji za vključitev, ipd.
Kaj je to video časopis?
Iz navedb v revizijskem poročilu na strani 27 sklepam, da psihosocialni program pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oz. posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji spada k izobraževanju. Halo! Pa to je tako, kot če bi rekli, da je dom za ostarele šola in da je negovalec ostarele osebe inštruktor ali mentor! Zdaj mi je malo bolj jasno, kam gredo sredstva, ki so namenjena izobraževanju: gredo za starostno nego kakšnemu bivšemu gluhemu funkcionarju ZDGNS ali kakšnemu drugemu ponižnemu gluhemu lakaju…
Revizijsko poročilo je vsakomur, ki ima na računalniku instaliran Acrobat Reader, dostopno na spletni strani Računskega sodišča Republike Slovenije.
Citiram članek v Lj.dnevniku dne 4.7.2006:
NČR: Mag ni kršil novinarskega kodeksa
Revija Mag v nepodpisanem prispevku z naslovom Slepi potnik, objavljenem v rubriki Bulvar, po mnenju Novinarskega častnega razsodišča (NČR) ni kršila novinarskega kodeksa. Tako se je odločilo, ker glede na različni pričevanji, ki ju je imelo na voljo, ni moglo z zanesljivostjo ugotoviti dejanskih okolipčin, opisanih v prispevku. NČR je ob tem opozorilo na neustrezno prakso novinarjev, da navajajo informacije ali mnenja zgolj ene strani.
Aljoša Redžepovič se je na NČR pritožil zaradi naslova in besedila, ki se je glasilo takole. “Sekretar Zveze gluhih Aljoša Redžepovič si rad privošči na njihov račun. Na olimpijske igre gluhih v Melbournu je odpotoval že 27. decembra, čeprav so se začele šele 5. januarja. S seboj je vzel tajnico, tekmovalci pa zaradi varčevanja niso mogli imeti ob sebi trenerjev in tudi ne zapriseženega tolmača, ki je edini zmožen nevtralnega prevajanja. Nadomestil ga je Redžepovič sam, ko si je odtrgal čas od poležavanja na plaži”. 1. člen kodeksa naj bi Mag kršil z naslovom, saj v Melbourne – tako pritožnik – ni potoval tajno, temveč kot član vodstva, tolmač in prevajalec reprezentance. Pojasnil je, da so nekaj dni prej odpotovali zaradi aklimatizacije. Trditev, da so s sabo vzeli tajnico, naj bi bila neresnična, prav tako trditev, da tekmovalci niso mogli imeti s seboj trenerjev (v ekipi so bili trije trenerji in en terapevt). 3. člen naj bi Mag kršil, ker ni opozoril, da gre za ugibanja.
Novinar in uredništvo na očitke kršitve nista odgovorila, si je pa NČR med postopkom pridobilo pričevanja in dokumente z obeh strani. Oglasil se je Edvard Bogataj, ki je sodeloval z novinarji Maga, in zatrdil, da vse zapisane navedbe držijo. Redžepović po njegovem v Melbournu ni imel dostopa do prizorišča, tja je potoval brez ustreznih kvalifikacij za tolmača, v reprezentanco pa naj bi stlačil tudi svojo tajnico Biserko Bolta. Priložil je tudi njeno (domnevno) fotografijo, posneto na letališču v Melbournu. V Zvezi gluhih domneve, da je na fotografiji Biserka Bolta, niso ne zanikali, ne potrdili. Odgovorili so le, da so odpravo spremljali številni turisti, in priložili seznam uradno potrjenih udeležencev, na katerem omenjene tajnice ni. Po njihovem Redžepovič obvlada znakovni jezik, usposabljanje pa naj bi opravil na univerzi za gluhe v ZDA. Ker olimpijada ni državni dogodek, pogojev, ki jih določajo slovenski predpisi, v Melbournu po mnenju Zveze gluhih ni bilo treba izpolnjevati. Bogataj je vztrajal, da vsi člani reprezentance niso imeli s sabo trenerjev (to drži) in da še vedno ni jasno, kdo je plačal pot v Australijo devetim ljudem, ki niso bili na seznamu, a so tam vsekakor bili. (rl)
Komentar: Kdo je dajal v imenu Zveze gluhih na NČR izjave? Redžepovič sam ali ŠZG ali UO Zveze gluhih? Redžepovič nima nikakršnega certifikata o znanju znakovnega jezika, to je dejstvo.