A mi lahko razložite kaj sploh je problem
domov
Novinarsko središče
Novinarsko središče – Zadnja sporočila za medije
natisni
Vlada sprejela informacijo Ministrstva za finance o pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
Ljubljana, 12. maj 2005 – Vlada se je na današnji seji seznanila in sprejela informacijo Ministrstva za finance o pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Vlada je informacijo sprejela na podlagi pobud Odbora Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide, poslanskega kluba LDS, poslanske skupine SNS in Društva za teorijo in kulturo hendikepa – YDH. Vlada je Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve in Ministrstvu za šolstvo in šport naložila, da v 30 dneh pripravijo informacijo o delovanju fundacij in predlog ukrepov za razrešitev problematike oziroma morebitnih sprememb zakonodaje. Šele po opravljenih analizah bo mogoče oceniti, kako in s katerim zakonom bi bilo najprimerneje trajno urediti ustanovitev in delovanje fundacij FIHO in FŠO.
Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na seji 12. januarja letos sprejel sklep, s katerim je predlagal Vladi Republike Slovenije, da čimprej pripravi in predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predlog Sprememb in dopolnitev Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, povezanega s problematiko izvajanja poslanstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: FIHO). Poleg navedenega sklepa je 15. marca letos tudi Ljubo Germič v imenu Poslanskega kluba LDS podal pisno poslansko pobudo, da se čimprej pripravi predlog navedenega zakona. Poslanska skupina SNS pa je z dopisom z dne 22. marca letos pozvala, da se navedeni predlog zakona v najkrajšem možnem času vloži v parlamentarno proceduro.
Navedene pobude in predlogi so posledica predvsem večletnih nakopičenih nerešenih odprtih vprašanj, povezanih z delitvijo sredstev neposrednim uporabnikom FIHO. Nanje v svoji pobudi in predlogu za spremembe Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije opozarja tudi društvo YDH – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, zato za njihovo razrešitev predlaga spremembo sestave članov Sveta FIHO in nezdružljivost funkcije člana Sveta FIHO z opravljanjem dejavnosti v organizaciji prejemnici finančnih sredstev.
Sestava Sveta FIHO kot organa fundacije, ki odloča o razporejanju sredstev, je bila izjemno pereča problematika že v proceduri sprejemanja Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in je bila predmet ponovnih razprav v Državnem zboru že takoj po uveljavitvi zakona. Kot eden izmed razlogov za spremembo je bilo prav mnenje invalidskih organizacij, da so invalidske organizacije v takratni sestavi Sveta FIHO (6 članov predstavnikov zainteresirane javnosti, 6 predstavnikov invalidskih organizacij, 6 predstavnikov humanitarnih organizacij bolnikov in 3 predstavniki ostalih humanitarnih organizacij) odrinjene v diskriminirano manjšino in da jim bodo na ta način odvzeta dotedanja »loterijska sredstva«.
Problematika, povezana s poslanstvom FIHO in s tem povezano sestavo Sveta FIHO, je predmet javnih razprav tudi ob vsakokratni delitvi sredstev uporabnikom. Invalidske in humanitarne organizacije na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi FIHO, vsako leto zaprosijo za znatno več sredstev, kot jih je na razpolago. Kot posledica takega stanja prihaja na eni strani do sporov med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, na drugi strani pa tudi med samimi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, ki so ga posamezne interesne skupin oziroma njeni predstavniki (najprej predstavniki društva YDH in nato še predstavniki SIOS) v drugi polovici meseca marca 2005 zaostrili celo z gladovno stavko.
Ministrstvo za finance glede na to, da sta fundaciji FIHO in FŠO lastnici Loterije Slovenije, in da je javni interes, da se iz koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo preko obeh fundacij financirajo invalidske, humanitarne in športne organizacije, sodeluje z obema fundacija, kakor tudi z vsemi zainteresiranimi organizacijami s področja navedenih dejavnosti.
Zato tudi že vseskozi podpira prizadevanja, ki naj bi pripomogla k boljši, racionalnejši in bolj pregledni porabi sredstev, namenjenih za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Tako je AJPES pripravil nov obrazec Izkaz poslovnega izida za društva, v katerega so ta morala že za leto 2004 vpisati prihodke, ki so jih prejela od FIHO. Pri tem pa ministrstvo poudarja, da uresničitev zastavljenega cilja zahteva celovito ureditev in da je problematika, povezana z izvajanjem poslanstva FIHO, izjemno občutljivo področje, ki je zelo zahtevno in dosti bolj kompleksno, kot ga predstavljajo nekatere interesne sfere. Zato ga zgolj s spremembo nekaterih določb Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki se nanašajo na število in strukturo članov Sveta FIHO in na njihovo nezdružljivost funkcije člana Sveta FIHO z opravljanjem dejavnosti v organizaciji prejemnici finančnih sredstev, ne bo mogoče trajneje in zadovoljivo rešiti.
Ministrstvo za finance tako še posebej opozarja, da je treba predhodno pripraviti podrobno analizo dosedanjega delovanja fundacij in ugotoviti, ali in zakaj vzpostavljeni mehanizmi nadzora niso zadostni, opredeliti vpliv, ki naj bi ga imela država in nevladne organizacije v svetu fundacij, ugotoviti, ali je nezdružljivost funkcij sploh možno uresničiti, in ne nazadnje, kakšne posledice bodo imele spremembe na delovanje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter oceniti, kako se bo na spremembe odzvala javnost. Navedene analize in odgovorov na izpostavljene dileme pa ne more pripraviti le Ministrstvo za finance, saj ni pristojno za izvajanje in nadziranje programov na področju navedenih dejavnosti, niti nima ustreznih znanj in vedenj v zvezi z delovanjem invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, prav tako pa tudi ne razpolaga z ustreznimi podatki.
Po mnenju Ministrstva za finance je tako potrebna pri razreševanju navedene problematike širša obravnava in sodelovanje tako Ministrstva za delo, družino in socialne zadevo, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za finance, obeh fundacij, društev YDH in SIOS in drugih javnih institucij, kakor tudi zainteresirane javnosti.
Zaradi aktualnosti problematike je treba sicer takoj začeti reševati to problematiko in čimprej preučiti tudi smiselnost priprave novega zakona oziroma določiti predpise, ki bi jih bilo treba spremeniti in dopolniti, da bi se celovito uredilo delovanje navedenih fundacij.
Glede na to, da je bil javni razpis za razdelitev sredstev FIHO v letu 2005 že zaključen, da je Svet FIHO že odločal o njihovi razporeditvi in da je pričakovati, da bo javni razpis za razdelitev sredstev FIHO v letu 2006 Svet FIHO sprejemal v drugi polovici meseca septembra, pa bi bilo v zvezi s poslanstvom FIHO treba do takrat definirati nabor ukrepov in sprejeti najbolj nujne rešitve za ublažitev spora med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Z A P I S N I K
6. seje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki je bila dne 28.9.2005 s pričetkom ob 9.00 uri v pritličnih prostorih Društva distrofikov Slovenije, Linhartova 1, Ljubljana.
Prisotni: Boris Šuštaršič, Ivan Peršak, Dane Kastelic, Alojzij Ješelnik, Mateja De Reya, Midhet Huskič, Ivan Pivk, Emil Muri, Iztok Suhadolnik, Jože primožič, Franc Donko, Nataša Kogoj, Veronika Trdan, Borut Pogačnik, Ivan Košec, Franc Teršek, Slavko Ribaš, Karol Strašek, Matjaž Juhart, Anton Petrič, Tomaž Jereb, Stane Padežnik, Nevenka Ahčan, Andrej Gregorčič, Julčka Kralj, Miran Krajnc, Štefan Kušar.
Na začetku seje je B. Šuštaršič posebej pozdravil predsednika I. Suhadolnika in direktorja J. Primožiča iz Zveze Sonček in izrazil pričakovanje, da bo njihova invalidska organizacija tvorno sodelovana z ostalimi invalidskimi organizacijami v NSIOS ter tako krepila skupno delovanje invalidskih organizacij v dobro vseh slovenskih invalidov. I. Suhadolnik se je zahvalil za dobrodošlo besedo in zagotovil sodelovanje.
Pred potrditvijo dnevnega reda sta I. Pivk in T. Jereb menila, da bi bilo dobro zmanjšati število točk dnevnega reda oziroma zamenjati njihov vrstni red. I. Pivk je menil, da je dikcija 2. točke dnevnega reda preostra in predlagal nov naziv »Odnos društva Vizija do NSIOS« v nasprotju s predlaganim »denunciansko ravnanje Društva Vizija – PZS«, kar je bilo kot kompromisni predlog sprejeto. B. Šuštaršič je opozoril, da so točke dnevnega reda vsebinsko povezane, zaradi česar jih ni smiselno zmanjševati pa tudi ne zamenjevati.
Po razpravi je bil sprejet naslednji dnevni red:
1. potrditev zapisnika 5. seje;
2. odnos društva Vizija do NSIOS;
3. usklajevanje stališč za 19. sejo Sveta FIHO;
4. oblikovanje planskih izhodišč za finančno ovrednotene delovne programe invalidskih organizacij za leto 2006;
5. statut NSIOS;
6. volitve predstavnikov invalidskih organizacij v organe ZZZS;
7. pravilnik o parkirni karti;
8. delovanje Sveta Vlade RS za invalide;
9. ignoriranje reprezentativnih invalidskih organizacij v programski zasnovi 2. kongresa socialnega dela;
10. priprave na morebitni referendum;
11. mednarodno sodelovanje;
12. razno.
K 1. točki
Š. Kušar je pojasnil, da je bil zapisnik 5. seje NSIOS poslan 2 dni predzačetkom seje, kar je verjetno premalo časa, da bi se lahko prisotni z njim podrobneje seznanili. Osvojen je bil predlog, da je zapisnik 5. seje NSIOS pogojno sprejet o čemer bi še razpravljali na naslednji seji NSIOS, če bo posredovana kakšna pisna pripomba.
K 2. točki
Razprava o etično in moralno nesprejemljivem dejanju društva Vizija se je pravzaprav začela s poskusom I. Suhadolnika, da sprevrže obravnavano dejanje, češ, da je denuncianska oznaka skrajno žaljiva in da naj bi šlo za metodo, ki jo je uporabljala udba. To sta B. Šuštaršič in I. Peršak odločno zavrnila in sta kot izpostavljeni žrtvi ovaduškega dejanja poudarila, da je to poznano v človeški zgodovini od grške civilizacije naprej vse do danes, poleg tega pa je podtaknila vrsto stvari, ki se sploh niso dogodile na 5. seji NSIOS. V razpravi so se izluščile tele ključne ugotovitve:
– J. Kralj ni pooblaščena za zapis poteka 5. seje NSIOS in si je to vlogo samovoljno prisvojila;
– svoj zapis je sicer formalno posredovala NSIOS-u in v vednost direktoratu za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve; v resnici pa ga je poslala ključni javnim funkcionarjem od predsednika Vlade RS, predsedniku državnega zbora RS, ministru J. Drobniču pa tja do poslanca S. Brenčiča in medijem, kar pomeni, da je izvedla zavestno politično manipulacijo;
– ni res, da je I. peršak prvi in edini razpravljal o pozivu k odstopu ministra J. Drobniča ampak je o tem razpravljalo večje število prisotnih na 5. seji NSIOS;
– ni res, da bi B. Šuštaršič nakazoval, da bo denar dobil tisti, »ki bo bolj priden«, ampak je analitično podal ugotovitev, da vključitev novih IO v NSIOS, to je alternativnih oblik organiziranja invalidov, prinaša nove formalne in vsebinske obveznosti, vsekakor pa je neizogiben metodološki pristop po načelu »win-win«, ki zagotavlja, da vsak legalizirani udeleženec v medsebojnem usklajevanju realizira svoje utemeljene interese;
– z izgovarjanjem na svoj izvršni odbor poskuša J. Kralj indirektno vpeljati delegatski sistem v NSIOS, kar pa je družbeno preživeto in ni osnove za takšen pristop na podlagi zakona o invalidskih organiazcijah;
– v trenutnih političnih oziroma družbenih razmerah je dejanje društva Vizija izjemno škodljivo, kajti s podanimi neresničnimi in zavajajočimi trditvami objektivno ruši obstoječi sistem invalidskega varstva in diskvalificira njihove nosilce;
– obravnavano ovaduško dejanje društva Vizija je po svojih dimenzijah enako njihovemu pismu od začetka leta, ko je pisala Državnemu zboru RS sugestijo naj se spremeni zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, kar je predsednik matičnega odbora S. Brenčič grobo zlorabil, ga uvrstil na sejo matičnega odbora, ko se je sprejemalo soglasje k dopolnjenim aktom FIHO brez najave v dnevnem redu; zatem pa je bilo tisto pismo društva Vizija edini neutemeljeni razlog za zahtevo tega odbora po spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije; v zvezi s tem ne gre pozabiti, da so bile reprezentativnih invalidske organizacije v celoti diskriminirane in ni jim bila dana nobeno možnost participirati v razpravi s svojimji stališči in argumenti;
– postavlja se vprašanje kdo in iz kakšnih namenom je iz dnevne politike posredoval društvu Vizija zaželjenost takšnega dopisa.
Vsi razen razen I. Suhadolnika so obsodili dejanje društva Vizija in izrazili pričakovanje, da se to ne bo več zgodilo.
K 3. točki
N. Ahčan je kot članica sveta FIHO vse prisotne seznanila s predlaganim dnevnim redom in pripadajočim gradivom za 19. sejo Sveta FIHO, o katerem se sicer NSIOS formalno ne izjasnjuje, vendar pa oblikuje skupno dogovorjena stališča za predstavnike invalidskih organizacije v Svetu FIHO, ki tudi splošno zagovarjajo interese vseh invalidov. Najprej je obrazložila kako so nastajala navodila na podlagi dopolnjenih kriterijev pravilnika FIHO in da prinašajo bistvene obveznosti za invalidske organizacije pri pripravi njihovih finančno ovrednotenih letnih delovnih programov in pri poročanju o njihovem izvajanju. Poudarila je, da je bilo vloženo ogromno naporov, da so ta navodila postala procesualno izvedljiva, kajti kriteriji so v posameznih sestavnih v medsebojnem nasprotju, zakar pa nosijo soodgovornost predstavniki invalidskih organizacij, ki se niso pravočasno angažirali, ko so se dopolnjevali kriteriji na podlagi slabo preučenih predlogov. Poudarila je, da se bo potrebno glede teh navodil in dopolnjenih obrazcih dodatno izobraževati, ker bo sicer FIHOva komisija v razporejanje sredstev za invalidske organizacije zašla v nepotrebne težave. Sicer pa vidi nadaljni razvoj v oblikovanju standardov in normativov, katerih se komisija že doslej v manjšem obsegu neformalno poslužuje. B. Šuštaršič je pripomnil, da se kljub dobrim namenom invalidske organizacije bistveno birokratizirajo in da jih družbeno okolje sili v pozicijo paradržavnih socialnih institucij.
Zatem je N. Ahčan obrazložila zasnovo finančnega načrta, ki je nekoliko ugodnejši, ker je v letu 2005 priteklo več sredstev od igre Loto kot je bilo predvideno, vendar je bilo to ponovno naključje, ki ni nujno ponovljivo v letu 2006.
Po razpravi, v kateri je bilo postavljenih še več vprašanj in podanih podrobnih obrazložitev je bilo soglasno sprejeto priporočilno mnenje, da predstavniki invalidskih organizacij podprejo sprejem tako navodil, kakor tudi finančnega načrta, ker v nasprotnem primeru ni možno sprejeti javnega razpisa, ki zagotavlja pravočasno razporeditev finančnih sredstev FIHO za leto 2006.
K 4. točki
Š. Kušar je jasno opozoril, da NSIOS še ne more opredeliti o planskih izhodiščih za pripravo finančno ovrednotenih letnih delovnih načrtov invalidskih organizacij, ker besedilo razpisa FIHO za leto 2006 še ni bilo sprejeto ter objavljeno v Uradnem listu.
Po razpravi, v kateri je bilo ugodno sprejeto dejstvo, da pripravljeni finančni načrt FIHO predvideva nekoliko povečan obseg finančnih sredstev za leto 2006 (to je realna osnova za krepitev finančne podlage delovanja invalidskih organizacij) je prevladalo mnenje, da se formira delovna skupina v sestavi T. Jereb, M. De Reya, K. Vipotnik. B. Šuštaršič in Š. Kušar, ki pripravi planska izhodišča glede
finančni načrt, ki ga bo sprejel Svet FIHO in objavil v javnem razpisu.
Dalje je bil sprejet sklep, da se pripravi tozadevni seminar za vse tiste v invalidskih organizacijah, ki bodo pripravljali vloge po javnem razpisu in so tudi odgovorni za njihovo pripravo. Pri glasovanju se je I. Suhadolnik vzdržal, K. Strašek pa je izrazil željo, da bi bil prisoten pri delu imenovane delovne skupine.
K 5. točki
Kljub temu, da je bilo besedilo pripravljenega statuta razposlano kot delovno gradivo, je Š. Kušar temeljito predstavil strukturo in vsebinske poudarke predloga statuta NSIOS, ki ga je delovna skupina pripravljala na petih daljših sejah, hkrati pa je bila angažirana specializirana odvetnica.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je bilo sicer nekaj različnih pogledov, vendar se je delovna skupina nekako poenotila, na koncu pa tudi upoštevala strokovne pripombe odvetnice, ki je seveda statutarna določila preučila z vidika podpisane in pristojnemu ministrstvu predložene pogodbe ter veljavne zakonodaje.
I. Pivk je posebej opredelil, da je bilo opravljeno zelo kvalitetno delo, ki pa se je moralo neizogibno nasloniti na kompromisne uskladitve.
V skladu s tem, je bila sprejeta splošna ocena, da je statut sprejemljiv za potrditev na konstitutivni skupščini NSIOS, hkrati pa je bilo tudi odločeno, da lahko vsaka članica NSIOS do 15. oktobra 2005 upoštevajoč podpisano pogodbo pripravi pisno pripombo k temu besedilu statuta v amandmajski obliki s pripadajočo obrazložitivijo; delovna skupina z odvetnico opravi pregled prispelih pripomb in jih, če so upravičene in ne naprotujejo določilom pogodbe, vgradi v obravnavano besedilo statuta; tako pripravljeno besedilo statuta se obravnava kot končno besedilo statuta NSIOS za konstitutivno sejo skupščine predvidoma na eni od sej NSIOS-a v mesecu novembru 2005.
K 6. točki
Š. Kušar je podrobno pojasnil, kako so v skladu s sklepi prejšnje seje NSIOS potekale aktivnosti za volitve predstavnikov invalidov v organe ZZZS. V sodelovanju med NSIOS in volilno komisijo ZZZS so bile pravočasno opravljene vse priprave, ki so zajemale določitev elektorjev zainteresiranih invalidskih organizacij in evidentiranje kandidatov, pri čemer sta invalidski organizaciji društvo Vizija in društvo Vita delno odstopili od skupnega dogovora.
Zaradi tega je B. Šuštaršič prebral predlog kandidatov, ki so bili dogovorjeni v skladu z 2. odstavkom 26. člena zakona o invalidskih organizacijah in je bila ta lista ponovno potrjena z enim vzdržanim glasom; s to listo kandidatov članice NSIOS seznanijo svoje elektorje.
Na podlagi prejete pisne pobude predsednika volilne komisije ZZZS je bil soglasno imenovan tudi volilni odbor za te volitve v sestavi Mateja De Reya – predsednica, Ivo Jakovljevič – član in Vladimir Pegan – član.
K 7. točki
N. Kogoj je na kratko predstavila dosedanja prizadevanja ZDCIVS o sprejemu pravilnika za parkirno karto za invalide. Problem je v tem, da je zakon o varnosti v cestnem prometu to materijo površno uredil in se odlaga sprejetje zadevnega izvršilnega predpisa. V ZDCIVS želijo biti tudi naprej aktivni na tem področju. Dodana je bila tudi informacijo o tem, da se za to zadevo svojimi pobudami zavzemajo tudi v Društvo paralitikov Slovenije, Združenju multiple skleroze Slovenije in Zvezi paraplegikov Slovenije.
Po razpravi je bil na pobudo I. Košca sprejet sklep, da NSIOS ustanovi posebno delovno skupino za ureditev in pripravo podbud za parkirne karto za invalide, katere vodenje prevzame ZDCIVS; v delovno skupino pa se vključijo tudi predstavniki navednih zainteresiranih invalidskih organizacij.
K 8. točki
B. Šuštaršič je z velikim veseljem povedal, da je Svet Vlade RS za invalide po osmih mesecih bil končno imenovan s sklepom Vlade RS, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS. Konstitutivna seja je bila opravljena v začetku avgusta na kateri je bil za predsednika izvoljen dr. Ivan Vivod, za prvega podpredsednika B. Šuštaršič, za drugega podpredsednika pa M. Kalčič.Izrekel je obžalovanje, da je imenovanje tega Sveta minister J. Drobnič tako dolgo zadrževal z raznimi deplasiranimi poskusi oporekanja legitimni izvolitvi petih predstavnikov invalidskih organizacij, pri čemer so bili tudi poskusi, kako v ta Svet imenovati E. Pečarič. To je nesporno velik uspeh prizadevanja NSIOS, da uveljavlja avtonomnost invalidskih organizacij v slovenski družbi, pri čemer je še posebnega pomena, da je bil za predsednika izvoljen strokovnjak z bogatimi izkušnjami na področju invalidskega varstva, ki je tudi garant za normalizacijo družbenih pogojev delovanja invalidskih organiazacij. Član tega vladnega Sveta D. Kastelic je poročal o pomembni vsebini druge seje, ki jo je po pooblastilu predsednika vodil B. Šuštaršič; posebej je opozoril na vsebino predloga uredbe o naboru telekomunikacijskih storitev, za katere je predvidena minimalna subvencija za storitve, ki jo uporabljajo invalidi. M. Huskič je pozval razpravljalce naj sodelujejo pri pripravi predlogov za drugačno vsebinsko zasnovo te uredbe, pri čemer je posebej poudarjal, da invalidi potrebujejo širokopasovni dostop do interneta za svoje dejavnosti oziroma za enakopravno vključevanje v vsakodnevno življenje.
B. Šuštaršič je izrazil še mnenje, da je bilo vseh pet predstavnikov invalidskih organizacij dobro pripravljenih in so aktivno sodelovali v razpravah. Zato je pozval vse članice NSIOS, naj se odzivajo na teme, o katerih bo razpravljal Svet vlade RS za invalide, pri čemer je bilo posebej odprto vprašanje kako urediti medsebojno komuniciranje, saj je tudi direktor direktorata za invalide mag. Cveto Uršič opozoril, da je država ponovno v času hitrih sprememb, ki terjajo včasih reakcij v dnevu ali dveh, sicer je zapravljena priložnost, da se vpliva na urejanje vsebin za invalide.
K 9. točki
Glede 2. kongresa socialnega dela, ki je potekal od 21. – 23. septembra v Portorožu je bilo ugotovoljeno, da je bilo prezrto invalidsko področje v zasnovi programa, v programskem svetu pa je razvidno, da Fakulteta za socialno delo in društvo socialni delavcev načrtno ignorirata glavnino reprezentativnih invalidskih organizacij.
Zato je bila sprejeta opredelitev, da NSIOS protestira pri organizatorjih in o tem obvesti tudi druge državne in strokovne institucije ter terja utemeljeno pojasnilo za nihilističen odnos do invalidnosti, saj je bil očitno favoriziran v Evropi ovržen koncept hendikepa.
K 10. točki
Š. Kušar je uvodoma pokazal oba fascikla z zbranimi podpisi državljanov, ki se približuje 7.000 podpisom, kar pomeni, da je večina invalidskih organizacij resno reagirala na aktualno grožnjo o spremembni zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije z večstranskimi njegativnimi posledicami. B. Šuštaršič je opozoril, da je ta akcija zanesljivo prispevala k temu, da ne bo izveden poskus spremeniti ta zakon kar čez noč pred razporejanjem namenskih finančnih sredstev FIHO za leto 2006. Ta invalidska aktivnost je bila avgusta v javnosti dobro predstavljena in je imela temu primeren odmev v medijih.
B. Šuštaršič je prisotne seznanil s vsebino in potekom sestankov predstavnikov NSIOS s ministrom J. Drobničem in predsednikom Državnega zbora RS dr. F. Cukjatijem, ki sta pomenila uresničevanje sklepov 5. seje NSIOS. Na obeh sestankih je bila ključna tema nakazana sprememba zakona o lasninskem preoblikovanju Loterije Slovenije v škodo slovenskih invalidov ter o izvedenih pripravah invalidskih organizacij na referendum kot protipredlogu za spremembo navedenega zakona.
Minister J. Drobnič je začel sestanek z grobim nagovorom, češ da on ni podtaknil pobude za spremembo ZLPLS poslancem in želel oditi, proti čemur je odločno protestiral B: Šuštaršič in terjal njegovo prisotnost, ki je za tem protestom trajala cca. 45 minut. V tem času je bilo razčiščeno, da ima razgovor vsebinske okvire civilnega dialoga med invalidskimi organizacijami in pristojnim državnim organom za invalidsko varstvo. Zato je B. Šuštaršič zavrnil, da bi posredoval samo stališča invalidskih organizacij, ampak je terjal, da tudi minister predstavi stališča njegovega ministrstva, čemur pa se je ves čas razgovora izmikal. Ugotovljeno je bilo sicer, da ima ministrstvo besedilo, ki ga posreduje Vladi RS, vendar ga na opozorilo v.d. direktorja direktorata za invalide mag. C. Uršiča ni hotel izročiti. Razgovor je sicer potekal na osnovi deklaracije NSIOS do aktualnih civilizacijskih zasnov in ravnanja slovenske države do invalidov in njihovih invalidskih organizacij. Sestanek je zaključeval C. Uršič v odsotnosti ministra J. Drobniča, pri čemer smo predstavniki NSIOS odločno izrazili svoje mnenje in terjali, da se nam predstavijo argumenti, ki po naj bi upravičevali grobi poseg v sedanji sistem javnega financiranja dejavnosti invalidskih organizacij. Dogovorjen je bil tudi vpogled v zapis, ki ga je bil dolžan minister J. Drobnič poslati v kabinet predsednika Vlade RS, vendar ga doslej kljub pisni urgenci nismo
dobili na vpogled.
Dr. F. Cukjati kot predsednik Državnega zbora RS nas je sprejel na delovnem razgovoru v prisotnosti S. Brenčiča, predsednika matičnega odbora Državnega zbora RS za delo, družino, socialo in invalidske zadeve. Seznanili smo ga z našimi stiskami, ki izhajajo iz poskusov, da se ogrozi dosedanje urejene pogoje za delovanje invalidskih organizacij, pri čemer se je dr. F. Cukjati postavil na stališče, da pač ne more razpravljati o zakonu, ki še ni vložen v proceduro. Glede predhodnega zakonodajnega referenduma mu je bilo pojasnjeno, da odločba ustavnega sodišča RS ne prepoveduje takega referenduma, ampak samo razveljavlja pristojnosti predsednika državnega zbora RS v zvezi s tem. Neprijetno pa nas je presenetil poslanec S. Brenčič, ki se je s povišanim glasom negativno izražal o reprezentativnih invalidskih organizacijah, pri čemer ni navedel nič otipljivega iz dopisov YHD in Vizije, ampak je poudarjal, da so potrebne »korenite spremembe, da se stvari popravijo«. Tudi po zaključku sprejema se ni hotel argumentirano pogovarjati o takoimenovani aktualni problematiki in je celo zapustil prosto z izjavo, da se z nami ne bo pogovarjal!
B. Šuštaršič je prisotne seznanil, da je v skladu z sklepom prejšnje seje zaprosil za tematski razgovor pri štirih poslanskih skupinah vladne koalicij in ministru za finance dr. A. Bajuku.
K 11. točki
Š. Kušar je predstavil svojo udeležbo na 2. seji projektnega sveta »Uveljavljanja invalidskih interesov na lokalnem nivoju«, kjer je uspešno prezentiral pobudo Zveze delovnih invalidov Slovenije »Občina po meri invalidov«. Na osnovi prezentacije sta strokovnjakinji za ta projekt Rika Detmers in Mariane Ronnersten podali svoje mnenje, da naj NSIOS v izbranih občinah poskuša organizirati lokalno koordinacijo invalidskih organizacij, katerih predstavniki bodo pripravili analizo občinskih invalidskih načrtov ali so usklajeni z Standardnimi pravili ZN ter metodo Agende 22, pri čemer naj večino napora vložijo v nadzor izvajanja planiranih aktivnost v okviru občinskih invalidskih načrtov.
V okviru projekta izobraževanja aktivistov za področje človekovih pravic se je sestala delovna skupina v sestavi M. Kosi, Š. Kušar, M. De Reya, I. Košak, M. Toman, M. Nedeljkovič in V. Pegan, , ki se je podrobneje seznanila s področjem svojega dela ter z načrtovanim obiskom Štefana Tromla v Sloveniji v začetku novembra, ko se bo predvidoma sestal tudi z dvema nevladnima organizacijami (PIC in Helsinški monitor), ki lahko nudita pravno podporo v kolikor pride do identifikacije primera diskriminacije na osnovi invalidnosti in pripravo vsebinskega programa za izvedbo nacionalne konference na področju človekovih pravic invalidov.
Š. Kušar je dalje pojasnil, da NSIOS sodeluje še v tretjem projektu EDF, ki je namenjen državam JV Evrope, v okviru katerega poteka krepitev vloge invalidskih organizacije na tem področju z namenom, da se organizirajo nacionalni sveti invalidskih organizacij. Ker v Sloveniji zelo dobro poznamo to področje in smo mu jezikovno blizu, so v EDF-u na NSIOS naslovili prošnjo, da se B. Šuštaršič kot predstavnik NSIOS udeleži v vlogi svetovalca 1. konference predstavnikov invalidskih organizacij JV Evrope od 26. – 27. septembra 2005 v Atenah. Ker se B. Šuštaršič ni mogel odzvati na to vabilo, odgovor pa je bilo potrebno podati še isti dan, sta se skupaj z glavnim tajnikom Š. Kušarjem odločila, da je zaradi izkušenj in poznavanja razmer v državah nekdanje Jugoslavije najprimernejši A. Redžepovič, ki se je prijazno odzval nepričakovanemu vabilu.
K 12. točki
Nihče se ni prilaglasil k besedi.
Seja je bila zaključena po ob 14.00 uri.
Z a p i s a l
Glavni tajnik P r e d s e d n i k
Štefan Kušar Boris Šuštaršič
krki, klemen11, vidva pa sta kerlca. Se vama ne zdi, da povprečen gluh ali naglušen Slovenec pojma nima kaj se dogaja. Zato podpiram Smreko, Geca, Edvarda, Miho…., v osveščanju. Kako bi mi vedeli za vse nepravilnosti, če še vemo ne kam pogledati in kje iskati. Tako pa gremo na Forum in vse informacije so tu. Kje sta bila do sedaj? Po enem letu sta se upala prikazati na tem forumu, pa še to s kritiko tistih, ki nam želijo pomagati? Junaka.
krki, klemen11, vidva pa sta kerlca. Se vama ne zdi, da povprečen gluh ali naglušen Slovenec pojma nima kaj se dogaja. Zato podpiram Smreko, Geca, Edvarda, Miho…., v osveščanju. Kako bi mi vedeli za vse nepravilnosti, če še vemo ne kam pogledati in kje iskati. Tako pa gremo na Forum in vse informacije so tu. Kje sta bila do sedaj? Po enem letu sta se upala prikazati na tem forumu, pa še to s kritiko tistih, ki nam želijo pomagati? “Junaka” ali BLEFERJA.
Torej le priznaš, da ste vse to videli, vedeli, slišali; in da Vam je figo mar!
Ne da vam ni pomoči. Vedno se da pomagat, makar s kijem za bejzbol.
Ampak pomoči niste vredni. Sem že enkrat reku.
Da polivica je butasta, druga polovici pa je vseeno.
In se sebi čudim, zakaj se angažiram. Bi namreč čas lahko uporabil bolj cost efekt.
Tu če še stokrta razližiš in poveš, nikomur ne potegne.
Ste kul ko bivši led na antarktiki.
Štekaš?
Pa kup si kaka temna očala in nove slušalke za wokmen. Nisem reku wokmwen, sam slušalke za wokmwn.
Da daješ zunanji videz, fasado skulirnega frajerja.
Me pa tud mene moti dolžina. In enolončnica.
Kar je pomembnejše, se da pod boljd al pa vsaj kako drgač označ.
V solati ne vidiš pol več sluzastih povžev. Ker niso bolld al pa capitals, al obarvani.
Ja,
na strani zveze sem le zasledil podatek, da je poleg počitniškega doma v fiesi tudi počitniški dom v piranu.
Namreč, enkart sem spraševal, če je tam res dom gluhih, v Tomšičevi ulici.
Ker sem enkrat slučajno vidu tablo. Kasneje so jo nekako skrili. Odgovora ni bilo, sem pa videl zdaj na strani.
Ni pa nikjer napisano, koliko je sob oz ležišč, kakšne so cene, kako dolgi so termini, kakšni so kriteriji za odobritev, kdo odloči kdo bo letoval, koliko je zasedeno, predvsem pa kdo in koliko koristi te kapacitete. A samo gluhi al tudi…
Tud ni nikakršnih fotk, tako da ne vem, če niso to zgolj ljubezenska gnezdeca. Al pa kar vikend nekoga.
A big mišmaš.
Eno je transparentnost, drugo je pa tajnost osebnih podatkov.
Gre zgolj za transparentnost in informiranost.
Aja;
na fotkah na strani o športu je na sliki tudi minister Janez Drobnič, v lepem sivem puliju, ves evforičen.
Vaš tajnik pa je v lepi temni obleki z lepo krvato in lepimi čevlji.
Morda uporablja uslkuge vizažistke?
To sem hotu reč;
gospod JD izgleda na sliki zelo evforičen, ko riba v vodi.
Zato se ne čudim, da je mislim da ekrem pisal, kako se tajnik po oštarijah postavlja pred prjatli da skup nabijata tenis žogce.
Bi pa mu predlagal, da če še ne, naj začne igrati golf; ker je bolj moden v politiki, in se po govoricah više prleze ko s tenisom.
Pa tud pr tenisu en druzga nabijaš, mu išeš napako, pr golfu pa greš paralelno. Se lahko pogovarjaš, prodajaš, lobiraš, kupuješ.
Ergo,
ev bodoči tajnik (čez 10 ket) naj ima v razpisnih pogojih da zna špilat golf.
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, februar 15 2006 @ 12:14 CET
SIOS oz. NSIOS je ravnokar izdelal letni finančni plan: tajnik g. Štefan Kušar prejema netto plače 380.000 SIT mesečno, kar seveda najvrjetneje ni vse, saj se mu dodaja še razni dodatki, dnevnice, potni stroški, prevajanje… Samo za njegovo plačo gre 11.000.000 SIT letno. G. Borut Pogačnik prejema tudi nekaj podobnega kot tiskovni predstavnik, vendar gre iz SIOS-a polovica, druga polovica pa kar iz Invalidskega foruma Slovenije. Ni čudno, da je to društvo letos prejelo 12.000.000 SIT za delovanje in le 5.000.000 SIT za programe, kar je povsem nelogično in seveda v nasprotju s pravili in merili FIHO. Pa komu to mar!
Očitno nobenemu, ali pa…
Dobro bi bilo, ko bi gluhi člani društev zahtevali letna finančna poročila. Bi vsaj vedeli kolikšen OD prejemajo predsedniki, podpredsedniki, tajniki,…. Enako velja za ZDGNS. Me prav zanima kako debelo denarnico nesejo domov Planinc, Juhart, Redžepović, Holec, Rovšek, Orešnik, itn. A se boste kar pustili speljati na led. To vam delajo že trideset let. Sram naj vas bo.
….O tistem izvajanju 1000 programov mi ni kaj več jasnega, če pa jih res izvajajo kot naj bi jih, pa so rezultati vsekakor bolj slabi. Program je dober, če potem lahko postrežeš z rezultati, ki so vidni, če pa le-teh ni, pa je jasno da je program sam sebi namen. Ne bom se vtikal v to ali je bilo teh 1000 programov res izvedenih (to vedo na Zvezi) veliko bolj zgovoren podatek je ta, da je izobrazbena struktrura tako gluhih kot tudi naglušnih milo rečeno porazna. Zveza, ki si pa prizadeva za svoje člane, pa bi vsekakor se na tem področju morala izredno angažirati, da bi spremenila stvari na boljše.
Moje izkušnje z Zvezo so izredno pičle, saj sem bil član zveze (medobčinskega društva) le eno leto, potem pa ne več. Sicer pa sem se, ko sem iskal zaposlitev obrnil tudi na Zvezo ali konkretno na gospoda Redžepoviča, ki pa je moji mami po telefonu dejal, da se zveza ne ukvarja z individualnimi problemi zaposlovanja naglušnih in da naj se obrnem na Zavod za zaposlovanje. Kakšne posebne pomoči s strani Zveze nisem pričakoval, sem pa upal, da me bo gospod Redžepovič vsaj komu priporočil, toda iz te moke ni bilo kruha…..
Takole nekako je davnega leta 2002 nekdo opisal svoje izkušnje z ZDGNS in njihovim sekretarjem. In vi še vedno nič? Žalostno.
Cel prispevek je dostopen na naslednji spletni strani:
NALOŽBE NA DRŽAVNI IN LOKAKNI RAVNI V ZVEZI DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE OD LETA 2000 DO 2006
Leto 2000
e/ za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 38.340.000,00 SIT
– za adaptacijo objekta za ohranjevanje zdravja v Kranjski Gori
f/ za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 6.600.938,00 SIT od tega:
• za nakup opreme za DGN Nova Gorica 1.007.175,00 SIT
• nakup računalnika DGN Maribor 281.305,00 SIT
• oprema in zamenjava sanitarne keramike DGN Koper 453.273,00 SIT
• oprema za DGN Velenje 187.830,00 SIT
• nakup računalnika DGN Murska Sobota 232.753,00 SIT
• oprema, preureditev prostorov in nakupa audiovizuelne opreme za DGN Ljubljana 1.766.722,00 SIT
• nakup fotokopirnega stroja DGN Kranj 164.630,00 SIT
• izdelava fasade na DGN Ljubljana 2.102.730,00 SIT
• namestitev odštevalnih števcev DGN Novo mesto 204.520,00 SIT
• pleskanje oken in vrat DGN Velenje 200.000,00 SIT
Leto 2001
e) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 41.223.079,00 SIT,
od tega za:
– dokončanje adaptacije in nakup opreme v objektu za ohranjevanje zdravja v Kranjski gori 41.223.079,00 SIT.
f) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 4.480.282,00 SIT,
od tega za:
– adaptacijo obstoječih društvenih prostorov za Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko, Kranj, Huje 23/a 2.500.000,00 SIT,
– nakup opreme za DGN Nova Gorica 302.153,00 SIT,
– nakup računalnika DGN Maribor 84.391,00 SIT,
– opremo in zamenjavo sanitarne keramike DGN Koper 135.982,00 SIT,
– opremo za DGN Velenje 56.349,00 SIT,
– nakup računalnika DGN Murska Sobota 69.826,00
– opremo, preureditev prostorov in nakup audiovizuelne opreme za DGN Ljubljana 530.017,00 SIT,
– nakup fotokopirnega stroja DGN Kranj 49.389,00 SIT,
– izdelavo fasade na DGN Ljubljana 630.819,00 SIT,
– namestitev odštevalnih števcev DGN Novo mesto 61.356,00 SIT,
– pleskanje oken in vrat DGN Velenje 60.000,00 SIT.
Leto 2002
naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 43.150.000,00 SIT
od tega:
– za dokončanje adaptacijskih del (gradbeno obrtniška dela in oprema) Doma gluhih v Kranjski gori 43.150.000,00 SIT
f. naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 15.750.000,00 SIT
od tega:
– obnova prostorov DGN Celje 969.000,00 SIT
– nakup 6 kom. Računalnikov (DGN Krško, DGN Novo mesto, DGN Velenje, DGN Koper, DGN Nova gorica, DGN Kranj) 1.517.244,00 SIT
– gradbeno obrtniška dela v prostorih DGN Kranj 10.770.840,00 SIT
– vzdrževalna dela v prostorih DGN Ljubljana 2.227.000,00 SIT
– nabava fotokopirnega stroja za DGN Maribor 265.916,00 SIT
Leto 2003
e. naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na
državni ravni 36.050.000,00 SIT
od tega:
– posodobitev računalniške opreme in internet omrežja s strežnikom 6.950.000,00 SIT
– oprema za avdio video studio (digitalni video sistem) 14.000.000,00 SIT
– nakup nadomestne dotrajane prikolice 3.000.000,00 SIT
– ureditev sejne sobe 1.100.000,00 SIT
– ureditev informacijske sobe 700.000,00 SIT
– vzdrževalna dela na objektu Velika planina 1.000.000,00 SIT
– zamenjava strehe na poslovni stavbi Ljubljana, Drenikova 24 9.300.000,00 SIT
f. naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na
lokalni ravni 32.050.000,00 SIT
od tega za:
– nakup video kamere z opremo in računalnika za Maribor 1.100.000,00 SIT
– računalnik in oprema za Novo Gorico 750.000,00 SIT
– video rekorder in fotokopirni stroj za Koper 1.150.000,00 SIT
– nakup fotokopirnega stroja in računalnika ter namestitev induktivne
zanke za Krško 950.000,00 SIT
Leto 2004
e.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 20.500.000,00 sit
od tega za:
-Nadgradnja video/avdio in multimedijskega sistema v studiu ZDGNS 7.000.000,00 sit
-Ureditev kapacitet za ohranjevanje zdravja gluhih in naglušnih v Moravskih
toplicah – M 18 12.000.000,00 sit
-Nabava in montaža grelne instalacije v odtokih meteorne vode ter ureditev in
opremljanje kleti v Kranjski Gori 1.500.000,00 sit
f.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 20.275.007,00 sit
od tega za:
-Nakup opreme za DGN Koper (pisarniška oprema, grafoskop, klima naprave) 1.500.000,00 sit
-Nakup opreme za DGN Maribor (računalnik z monitorjem, pisarniška oprema) 1.500.000,00 sit
-Nakup zemljišča za ureditev prostorov DGN Krško 4.075.007,00 sit
-Dokončanje gradbeno-obrtniških del na objektu DGN Kranj-Auris 6.000.000,00 sit
-Odkup društvenih prostorov DGN Velenje 6.000.000,00 sit
-Obnova doma gluhih in naglušnih Novo mesto 1.200.000,00 sit
Leto 2005
e.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 5.801.000,00
od tega za:
– nadgradnja videosistema 2.887.400,00
– obnova fasade na poslovni stavbi zveze 2.913.600,00
f.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 34.245.255,00
od tega za:
– nakup prostorov za MDGN Krško 14.000.000,00
– nakup prostorov za MDGN Nova Gorica 14.100.000,00
– nakup fotokpirnega stroja za MDG Ljubljana 300.000,00
– ureditev prostorov za MDGN Celje 500.000,00
– postavitev informacijskega sistema MDGN Maribor 1.550.000,00
– izdelava fasade na objektu DGN Kranj 2.740.000,00
– razširitev prostorov DGN Novo mesto 1.055.355,00
DOFINASIRANJE ZDGNS ZA LETO 2005
a.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni
ravni 11.760.000,00 SIT
od tega za:
-dofinanciranje izdelave fasade na objektu DGN Kranj 6.760.000,00 SIT
-dofinanciranje razširitve prostorov DGN Novo mesto 5.000.000,00 SIT
Leto 2006
e.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 72.409.876,37
od tega za:
– nakup dveh audio-video multimedijskih strežnikov in posodobitev studia ZDGNS 38.353.592,37
– izobraževalni center Kranjska Gora – tehnološka oprema 4.715.264,00
– ureditev enote za izvajanje programa ohranjevanje zdravja – Moravske toplice 17.000.000,00
– izobraževalni center Kranjska gora – opremljanje učilnice 3.423.600,00
– preureditev sejne sobe ZDGNS 3.609.600,00
prenova koče na Veliki Planini 3.027.150,00
– zamenjava kritine na počitniškem domu Piran 2.280.670,00
f.) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na lokalni ravni 32.372.254,33
od tega za:
– dofinanciranje nakupa društvenih prostorov iz leta 2005 za DGN Goriške 5.022.000,00
– zamenjava oken v društvenih prostorih in nakup pisarniške opreme za DGN Goriške 4.441.830,13
– zamenjava dotrajanega kombi vozila – Ljubljana 6.100.000,00
– nakup računalnika – Kranj 300.000,00
– nabava tv in dvd predvajalnika – Novo mesto 300.000,00
– nabava osebnega računalnika – Murska Sobota 300.000,00
– nabava fotokopirnega stroja – Murska Sobota 300.000,00
– nakup zaščite za kamp prikolico – Maribor 1.027.380,00
– nakup indukcijske zanke za naglušne – Maribor 82.194,00
– nakup pisarniške opreme za društvene prostore – Krško 2.341.429,00
– nakup nakup varnostne arhivske omare in računalniškega programa – MDG Ljubljana 172.192,32
– ureditev sanitarij in računalniške sobe – Koper 878.200,00
– zamenjava grelne instalacije in obnova tal -Dravograd 1.150.000,00
– obnova poškodovane fasade in popravilo strehe – Celje 1.031.588,88
– zamenjava oken – Velenje 1.225.440,00
– zamenjava vrat, oken in poda – Novo mesto 1.500.000,00
– preureditev objekta za društvene prostore v Krškem 6.200.000,00
Po odaji TARCA na RTV vse je jasno, da so sredsva JAVNA, da je bilo potrebno pri investicijah spoatovati Zakon o javnih narocilih.Kaj zdaj,upravni odbor in skupsina ZDGNS ter druatev(gluhi in naglusni) so vse to potrdili.Kaj bi pa bi hoteli od Redzepovica, on ni clan ni skupscine in upravnega odbora.Zakaj ga sploh omenjate.Lp
AljaR,Preberi statut ZDGNS pa bos ugotovil kdo je za kaj odgovoren na Zvezi.Ce upravni odbor zveze ne zahteva da se investicije izvajajo preko javnih naroci, kakor to zahteva zakon,kaj ima tukaj Redzpovic ki ni
clan upravnega odbora.Odgovornost prevzame upravni odbor v katerem so gluhi in naglusni.Najveco odgovornost ima predsednik zveze g.Planinc.
Ako zapisnike upravnega odbora pise Redzepovic,zakaj jih ne podpise,podpisuje jih Planinc,spet nimate Redzepovica niker.Povsod v drugih invalidskih organizacijah zapisnike podpisujejo predsednik in sekretar na zvezi zapisnike podpisuje deloka strokovne sluzbe in Planinc.Spremljajte mal kaj se dogaja.
To leto je na zvezi in v drustvih 100.000.000,00 sit investicij in ce se ne bo spostoval zakon o Javnih narocilih, povej mi gospod AljaR,ali je Redzepovic kriv kateri ni clan ni upravnega odbora ni skupsine zveze.
Tukaj se odpira drugo vprasanje.Kako Redzepovic izvaja to kaj se pise in koliko so gluhi ni naglusni zainteresirani za svojo organizacijo in kolikr so sposobni da upravljajo sa 400,000,000,00 sit na leto.Na ta vprasanja bojo morali dati odrugi,tisti ki so denar namenili za gluhe in naglusne.Ali bo spet Planinc izkal krivca po Ljubljani ko ne bo denarja naslednje leto,a sigurno ga ne bo ker se bo vse spremenilo na Fiho.
Za otroke odgovarjajo starši.
Do polnoletnosti.
Nekateri je nikoli ne dosežejo.
Dajte sam seštet kolko miljonov so dali za kransko goro (vikendica) pa kolko za moravske.
Goriška nima prostorov, ker jih bo lastnik ven ruknil. Zveza jim je dala le drobtinico tistega kar daje za počitniške kapacitete.
In zdaj okoli na vseh mogočih naslovih fehtarijo.
Ko sem to zvedel, je moj kolega vstal gor in bil proti. Je rekel, da v tuje nepremičnine ne bodo vlagali. Posamezniku z imenom in priimkom se pomaga, nakupu zidov pa ne.
Bi lčahko zveza sama kupila društvom prostore, ne pa da zabija desetine miljonov v vikende.
Bi pa vprašal pokončno devo z zelo plitvimi koreninami, ki ga vsak močnejši veter izruje: kaj pa je pol sploh delo oz opravila gosšpoda AR, za katera je mastno plačan.
Če za nič ni odgovoren. Ko da ga ni.
Bolj ko je prazen klas, višje in pokončneje se vzpne steblo pšenice.
– nakup dveh audio-video multimedijskih strežnikov in posodobitev studia ZDGNS 38.353.592,37
Še ena naložba, ki bo gluhe stala ogromne količine denarja. Vprašanje je kaj se bo za ta denar kupilo? Bilo bi dobro, da se nekdo, ki se na te reči spozna, spusti v predračune in preveri dejansko vrednost opreme, ki jo hočejo obnoviti. Zanimivo je tudi to, da vsa dela opravlja podjetje Raping d.o.o in Donov prijatelj gospod Kozamernik, vsaj tako sem slišal.
Ali vam je sedaj bolj jasno zakaj je potreben nekdo, ki se na te stvari spozna! Postavlja se tudi vprašanje, če je vse to kar se dogaja v studiih ZDGNS potrebno. Za skrpucalo kot je oddaja Prisluhnimo tišini, pa res ne potrebujete najboljše opreme. Sem pozabil, da bo nekdo spet potegnil dobro provizijo. Kaj pa je par milijončkov, saj vse med prijatelji ostane, kajne.