Bomo videli Pepeti, kdo in kako bo to premoženje v končni fazi sprivatiziral (spravil v žep)
Beri ukradel.

2. mandat 2003 – 2007

Svet FIHO

Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 27 članov. Dva člana sta predstavnika Vlade RS in ju imenuje Vlada RS. 25 članov je predstavnikov uporabnikov in jih imenuje na predlog uporabnikov Državni zbor RS.

Na predlog invalidskih organizacij:

14. mag. Aljoša REDŽEPOVIČ – Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

V Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji se z 8.2.2003 kot predstavnika Vlade Republike Slovenije imenujeta:

26. Danica SIMŠIČ – županja Mestne občine Ljubljana

Imovina je omenjena tudi v revizijskem poročilu o reviziji Mestne občine Ljubljana.

Denar sveta vladar, kajne. Če ga imaš dovolj imaš v rokah tudi oblast. Mi navadni invalidni smrtniki pa smo samo statistični podatki.

Me pa zanima, že zato, ker kar stmim nad obveščenostjo o stvari.
Koliko sej ima ta FIGO?
A dobijo sejnino in potne stroške? In kako visoke so.
In če jih dobijo, a jih dajo tudi tistim, ki so dejansko tam službeno, v službenem času.

Se povsem strinjam, da so najprej zmotno mislili, da se naš sončni sistem vrti okoli Zemlje, kasneje so zmotno mislili, da se vrti okoli Sonca.
Danes vse kaže da se naše osončje vrti okoli DENARJA, ne pa okoli Sonca.

Še celo politika se vrti okoli denarja:

Levičarski politiki si polnijo levi žep, desničarski politiki si polnijo pa desni žep.
To je bistvo strankokracije.

Ja edini in največji problem invalidov je KAM BODO ŠLI NA POČITNICE OZ NA MORJE.
V življenju paraplegika je najbolj važno da ima počitniški dom in to v Fiesi, ne na hrvaškem, bodoči članici EU.
In v življenju gluhega je najbolj važno, da za sto tisoč dem (10 meljonov sit) nekomu šenkamo kar je naše, da služi fant s tem.

Verjetno so fanta izbrali demokratično, na razpisu, ne pa po VIP.

A se še spomnete sodo lihe dneve za avte in bone za bencin.
Take fore se tud dandanašnji dogajajo.

Moč argumentov in misli mora popustiti pod argumenti kilogramov.
Zainteresiranega osveščenega posameznika ali posameznike namreč večinoma pretehtajo kilogrami volilcev na ukaz.
Danes vprašam ljudi; in je večina proti zapiranju trgovin v nedeljo, npr NSi pa prodaja kot da je skoro 100% slovencev za to.
Butale oz butalska demokracija.

Ti berem, da je bila naša gospa Petra Rezar nominiranka za slovenko leta.
Bravo!! Čestitke.
Resda ni bila izbrana, ampak že njena kandidatura je priznanje.

Bila je pač izbrana neka zdravnica na onkološkem inštitutu, ne vem, morda zato ker daje tako lepo narkozo bolnikom pred op. Ali morda zaradi kakšne ambulante za zdravljenje bolečine?? Prostovoljne, izven delovnega časa!
Sam bi sicer za slovenko leta imenoval neko, ki bi dosegla, da se bi rak odkril v zgodnjem stadiju, ko je še ozdravljiv.
Ne pa lajšanje, ko je že to late.

Redni pregledi, osveščenost, zgodnja diagnoza in zdravilna operacija!!
Ostalo je zvonitev po toči; in the luft.

No vsekakor je uvrstitev gospe PR med kandidate prijetna novica.

Miha, se mi zdi, da jih samo še midva razdirava. Vsi ostali so se pač odločili, da se je njihovo vodstvo spremenilo. Nič zato, saj poznaš tisto pesmico o 10-ih malih indijančkih. Pa srečno.

AljaR,Sploh ni res samo se spreminja TAKTIKA.Vasi prispevki so izredno pomebni.Zanima me zakaj se ne oglasi GEC,Mogoce ga je DON podkupil,danes je vse mozno.pozdrav

Ker ti samemu ne potegne, ti bom jaz zapisal dragi smukec, talkum.

Gec je dvignu roke od vas. Ne da se mu bluzit s takimi otroci. Ni Vam pomoči. To je baby garden, vrtec!!!

Ga razumem. Zdaj ma poletje dol, pa je na plaži.
In da bi bluzil tle s tipi ki jim ni pomoči.
Lost in the inner (own) space.
Zgublenci.

Pa brez zamere tisti ki niste taki, prosim.

Dragi mihau,tebi ne potegne,to da neko objavi na spletni strani program seminarja in da navede da bojo predavali znani strokovnjaki se vedno ne pomeni da bojo prisli.To je stara sola gospoda Dona,zato tebi ne POTEGNE.Preveri gdo je bil v Fjesi pa ti bo potegnilo.Pozdravljen.

Ne, spoštovani Smuk, nihče me ni podkupil. Tu sem in opazujem kaj boste naredili. Dosedaj, ste bolj v temo brcali, obtoževali in žalili nas slišeče, ki smo vam hoteli pomagati. Od stare garde je ostal samo Miha(kapo dol), kateremu želim srečno, zdravo in uspešno v letu, ki je pred nami. AliaR pa je očitno nekdo, ki je po 10-ih mesecih spregledal. Pozdrav tudi njemu-njej.

Gec, očitno Smuku ni všeč, da si se nehal pehati za naše pravice. Ne, sekiraj se, dovolj si nam razkril. Zahvaljujem se tudi Edvardu in Smreki. Res je spregledal sem. In če sem edini je to samo zaradi Vas. Hvala VAM.

Odprto pismo predsednikom invalidskih organizacij
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, december 25 2004 @ 11:15 CET
Hvala bogu, da se vidi, da so tudi v SIOS-u ljudje, ki ne mislijo totalirano, ki se zavzemajo proti uveljavljanju moči argumentov in ne obratno, ki so proti izključevanju. To je dokaz kako je imelo društvo YHD prav v vseh preteklih ravnanjih v zvezi z njihovo pobudo za ustanovitev nacionalnega sveta na načelu odprtosti za vse kar zahteva tudi politika EU in to je tudi dokaz, da je bil njihov sprejem v članstvo EDF kot politična pretveza oziroma zvijača o čemur piše tudi Tomaž Wraber v sobotni prilogi DELA, o čemer je pisalo tudi DELO in DNEVNIK. Opozoril bi še na en pomemben moment. Tudi, če nacionalni svet invalidskih organizacij bo ustanovljen na demokratičnih principih v skladu z zakonom o inv. organizacijah, čemur so najbolj nasprotovali ljudje, ki že več kot 30 let kreirajo invalidsko politiko (Boris Šuštaršič, Ivan Peršak, Jože Zuapnc, general Lado Kocjan, Aljoša Ređepovič, Nevenka Ahčan), pa je dejstvo, da bo še vedno prevladalo načelo argumenta moči in preglasovanja kot je to veljajo v FIHO. Že ko sta bila Nadja Lipičar in Marjan Grušovnik, ki sta bila na veliko presenečenje imenovana v prvi mandat članov Sveta FIHO, ki jih je imenoval DZ RS na predlog invalidskih organizacij, je Šuštaršič vložil na Upravno sodišče, da se ugotovi, da sta bila imenovana nelegitimno, kar pa je Upravno sodišče zavrnilo. Lahko, da je to samo manever, da se v javnosti dokaže kako bo vse demokratično, v praksi pa bo še naprej delovala uveljavljena in kotinuirana realsocialistična polpretekla praksa, ki so jo dolgo obvladovali bivši razrešeni ali upokojeni funkcionarji UDBE, ki so bili pač za krotenje invalidov dobri (intervju Ivan Peršak, paraplegik, leto 2004).
[ Odgovori na To ]

14. oktober 2002

volitve

Nezakonita izvolitev?

Vanja Pirc

Državni svetnik Boris Šuštaršič je na položaj prišel na sumljiv način, a se na to ni nihče odzval

Kaj pa, če je na oblast prišla napačna oseba? Kaj pa, če je na oblasti oseba, ki ni bila izvoljena po pravilih? Če so volitve neposredne, je v urejenih državah strah odveč. Pred nami pa so volitve, ki ne bodo neposredne, volitve v državni svet. Državni svet je nekakšen drugi dom slovenskega parlamenta. Državni svet sicer nima zakonodajne oblasti, vendarle pa ima pristojnost, da zahteva razpis referenduma, državnemu zboru predlaga sprejem zakonov ali od državnega zbora zahteva, da ta o določenem zakonu ponovno glasuje. Svetniki določeno moč vendarle imajo.

Večina svetnikov, kar 22 od 40 jih je, zastopa lokalne skupnosti. Zato jih izvolijo v volilnih enotah po vsej Sloveniji. Preostalih 18 svetnikov pa pride v državni zbor zato, ker zastopajo funkcionalne interese. To pomeni, da zastopajo posamezna poklicna področja. Delodajalce, delojemalce, kmete. Pa obrtnike, samostojne poklice in negospodarske dejavnosti.

Volitve državnih svetnikov niso neposredne volitve. Izbira državnih svetnikov je prepuščena peščici ljudi. Državne svetnike volijo elektorji. Gre za ljudi, ki so “izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti”. Gre za ljudi, “ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju”. Elektorji so torej člani posameznih skupin, ki sodelujejo na volitvah v državni svet. Elektor s posameznega področja voli samo svetnika s “svojega” področja. Tako recimo delodajalci izberejo med seboj elektorje, ti elektorji pa, združeni v volilnem telesu, izvolijo svetnike delodajalcev. Tudi kmetje iz svojih vrst izberejo elektorje, ti pa potem izvolijo svetnike, ki predstavljajo kmete. Ponovimo: so te posredne volitve tudi poštene? Bodo državni svetniki izvoljeni na korekten način?

Vsaka interesna organizacija izbere elektorje na podlagi svojih pravil. Zakon o državnem svetu jih omejuje samo v eni točki: določa le, koliko elektorjev ima lahko posamezna interesna skupina v volilnem telesu. Število elektorjev pa je odvisno od tega, koliko članov ima interesna organizacija. Več ko ima članov, več ima elektorjev. In več ko ima članov, večji vpliv ima pri izbiri posameznega svetnika. Moč organizacije je torej odvisna od številčnosti članstva.

Kdo so člani interesnih organizacij? Zakon, denimo, določa, da gre za člane sindikatov, gospodarskih zbornic, predstavnikov poklicnih organizacij kmetov … In za strokovne delavce v socialnem varstvu. Ravno pri teh pa se odpira prostor za interpretacije. Tako vsaj lahko sklepamo, če pobrskamo po dokumentaciji zadnjih volitev v državni svet. Nekatere organizacije s področja socialnega varstva, ki so sodelovale na volitvah v državni svet leta 1997, so namreč Republiški volilni komisiji poslale zelo nenavadne podatke. Če primerjamo podatke, ki govorijo o številu strokovnih sodelavcev v posamezni organizaciji socialnega varstva, ugotovimo, da je med letoma 1992 in 1997 prišlo do neverjetnih sprememb. Od podatkov, ki so jih organizacije poslale Republiški volilni komisiji, pa je odvisno, kolikšno moč ima posamezna organizacija.

Primer Šuštaršič

Boris Šuštaršič, ki položaj državnega svetnika s področja socialnega varstva zaseda že od ustanovitve državnega sveta, torej od leta 1992, je eden izmed šestih svetnikov, ki prihajajo iz negospodarstva. Izvolili so ga elektorji, ki so jih v volilno telo izvolile posamezne organizacije socialnega varstva. Ko je bil Šuštaršič prvič izvoljen, ga je na položaj predlagalo Društvo mišično obolelih Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo distrofikov Slovenije in katerega predsednik je Šuštaršič že več let. Leta 1992 je na volitvah sodelovalo 14 organizacij socialnega varstva, Boris Šuštaršič pa je zbral 11 elektorskih glasov (vseh elektorskih glasov je bilo 21).

Ko se je prva petletka iztekla, je na volitvah spet nastopil Šuštaršič. In spet zmagal. A tokrat je imel močnejšo podporo kot prvič. Tokrat ga niso predlagali le distrofiki, temveč še 10 drugih organizacij. Na volitvah je sicer nastopilo 21 organizacij. Vse Šuštaršičeve predlagateljice so invalidske organizacije, ki jih povezuje neformalno članstvo v SIOS-u, organizaciji, ki se razglaša za krovno organizacijo slovenskih invalidov. Članstvo v tej organizaciji je koristno, saj invalidskim organizacijam prinaša pravico do denarja iz kupa, ki se za invalide nabere pri loteriji. In, mimogrede, predsednik SIOS-a je Boris Šuštaršič.

Šuštaršič je takrat zbral kar 27 elektorskih glasov od 47. Število elektorskih glasov, ki jih je dobil, je bilo precej višje kot na prejšnjih volitvah. Zakaj? To, da je na volitvah leta 1997 nastopilo več organizacij, pustimo tokrat ob strani. Na volitve se namreč lahko prijavi katera koli organizacija, ki deluje na področju socialnega varstva. Obstaja še en, pomembnejši razlog, zaradi katerega je Šuštaršič dobil več glasov: nekatere organizacije, ki so imele na prvih volitvah enega samega elektorja, so imele leta 1997 več elektorjev. To pomeni, da so imele več kot en glas.

Poglejmo primer: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je imela na volitvah leta 1992 enega elektorja in s tem en glas; na volitvah leta 1997 pa dva elektorja in s tem dva glasova. Zakaj? Ker je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije leta 1992 Republiški volilni komisiji, ki je odgovorna za izvedbo volitev v državni svet, poslala podatek, da ima 11 članov, je imela pravico do enega elektorja. In ker je leta 1997 poslala podatek, da ima 105 članov, si je (sicer za mišjo dlako) zagotovila dva elektorja. To je v skladu z zakonom o državnem svetu, ki določa: “Poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.” Zdi se logično. Ali pač ne?

Število članov, ki so ga omenjena zveza in tudi vse druge invalidske organizacije prijavile volilni komisiji, naj seveda ne bi bilo število invalidnih oseb, ki so bile pred petimi leti včlanjene vanjo. Gre za število strokovnih delavcev. Zakon namreč določa, da predstavnika za področje socialne varnosti volijo “poklicne organizacije strokovnih delavcev” s tega področja, ki “opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju”. Vendar – ali morajo strokovni delavci hkrati opravljali ustrezno dejavnost in biti zaposleni? Ali pa morajo opravljali ustrezno dejavnost ali biti zaposleni? In še to: ali morajo biti redno zaposleni v instituciji, kjer opravljajo dejavnost? Čeprav je zakon neprecizen, bi predvidevali, da gre za število strokovnih delavcev, ki delujejo v posamezni zvezi. Tako bi pričakovali, da je v Zvezi slepih in slabovidnih zaposlenih 105 strokovnih delavcev – socialnih pedagogov, sociologov, psihologov … Republiška volilna komisija je namreč v navodila, ki jih je izdala ob volitvah, natančno napisala, da se “beseda ‘članov’ v postopku izvolitve elektorjev uporablja kot število volivcev, torej kot število oseb, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost in so člani organizacije, ki izvaja postopek izvolitve elektorjev. Organizacije torej ne izvolijo elektorjev glede na število celotnega članstva, temveč samo glede na število članov, ki imajo posebno volilno pravico pri volitvah v državni svet.” Pa so se res vse organizacije strogo držale navodil?

Preverjanje

Odgovore smo skušali najprej poiskati pri samih organizacijah, sploh pri tistih, katerih članstvo se je sredi devetdesetih let neverjetno razbohotilo. Pa nas je večina prav na hitro odpravila. V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer kljub več pozivom za naša vprašanja niso imeli časa, smo izvedeli le, da bi morali pobrskati po arhivih, vendar niso, ker imajo (kot nam sporočata predsednik društva in sekretarka) ogromno dela z izvajanjem programov. Tako nam ni uspelo razčistiti, zakaj se je število zvezinih strokovnih delavcev v petih letih z 11 povečalo na kar 105. Torej na številko, s katero so si za las zagotovili še enega elektorja.

V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so nam povedali le, da se je njihov predsednik po dolgem času vrnil na delo in da mu morajo, ker je gluh, najprej razložiti naša (sicer pisna) vprašanja. V redu. Ampak odgovorov nam tudi kasneje niso poslali. Tako nam ni uspelo izvedeti, kako je v petih letih število njihovih strokovnih delavcev s 7 naraslo na 105. Torej na število, ki je tudi tej zvezi prinesla še en elektorski glas.

Obrnili smo se še na Društvo distrofikov Slovenije. Glede na podatke, ki jih je posredovalo Republiški volilni komisiji, se je število strokovnih delavcev društva med letoma 1992 in 1997 občutno povečalo. Z 18 na 108. Na naša štirikrat poslana vprašanja niso odgovorili. Zato smo jim telefonirali. Oglasil se je gospod, ki se je predstavil kot Lojze in ki je po tem, ko smo povedali, kaj nas zanima, odložil slušalko.

Število članov Zveze paraplegikov Slovenije je še bolj nenavadno. Leta 1992 so volilni komisiji prijavili kar 726 strokovnih delavcev, ker pa na naša vprašanja niso bili pripravljeni odgovoriti, nam ni uspelo izvedeti, ali so imeli res v mislih strokovne sodelavce ali člane invalide. Prav tako nismo izvedeli, ali je šlo morda za tipkarsko napako. Ne glede na to so takrat glasovali z enim samim elektorjem. Zanimiv je še podatek, da so leta 1997 prijavili “le” 120 strokovnih delavcev in s tem dobili pravico do dveh elektorjev.

Tudi število strokovnih delavcev Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije se je med prvimi in drugimi volitvami v državni svet zelo povečalo: s 13 na 105. So volilni komisiji res sporočili število strokovnih sodelavcev? “Predvidevamo, da je šlo za število strokovnih delavcev,” so nam odgovorili.

V Društvu laringoktemiranih Slovenije so nam razložili, da želenih podatkov nimajo več. Ne v arhivu ne v spominu. Čeprav imajo ta hip istega predsednika kot pred petimi leti, se Slavko Ribaš, kot pravi, ničesar več ne spomni. Tako smo izvedeli le, da imajo laringoktemirani 240 članov, ki so invalidi, in da nimajo zaposlenih strokovnih delavcev. Jim pa ti občasno priskočijo na pomoč. V Sožitju – Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim pravijo, da so imeli leta 1997 tri elektorje “glede na ocenjeno število strokovnih sodelavcev”. Dodajajo pa, da “Zveza Sožitje sama sicer ima zaposleno manjše število strokovnih delavcev s področja socialnega varstva, v vrstah našega članstva pa je bilo veliko članov, ki so sočasno strokovni delavci socialnega varstva, ti pa so delovali v nacionalnosocialnih programih, ki jih je izvajala Zveza Sožitje, ali na lokalni ravni v programih naših, takrat 48 društev po vsej Sloveniji.” Prepričani pa so, da je volilna komisija pregledala njihovo dokumentacijo, saj so od nje prejeli odločbo o potrditvi kandidature, v kateri dobesedno piše, da je izdana na podlagi predložene kandidature.

Pravna mnenja

Da so bila naša vprašanja nekaterim prav zoprna, dokazuje pogovor s tajnico, ki nas je hotela zvezati s sekretarjem klicanega društva, ker pa ta, čeprav smo precej časa čakali, ni prišel k telefonu, nas je odslovila z obrazložitvijo, da je gospod ravno v tistem hipu odšel “na dopus…, khm, na neki sestanek”. Neki uslužbenki, ki je sicer sekretarka drugega klicanega društva, pa je ušlo tisto, kar naj bi očitno ostalo skrito našim ušesom: “Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker smo se tako dogovorili na sestanku SIOS-a,” je pogumno povedala. Ko se je zavedela, da je bila preveč zgovorna, nam je telefonirala in zapretila, naj si podatka, ki je očitno skrivnost, ne drznemo objaviti. Khm. Je torej v domnevi, da so društva manipulirala s podatki o članstvu, zrno resnice? Čemu sicer takšno vznemirjenje?

Morda je pravi razlog našel strokovnjak za ustavno pravo Matevž Krivic. Meni, da zakon o državnem svetu jasno določa, da so predstavniki dejavnosti, ki izvajajo socialno varnost, tudi društva in zveze, vendar so mišljeni društva in zveze strokovnih delavcev. “Zakon navaja, da imajo pravico voliti državnega svetnika za področje socialnega varstva poklicne organizacije strokovnih delavcev s področja socialnega varstva. Socialne dejavnosti pa invalidi, torej člani društev, ne izvajajo! Socialno dejavnost izvajajo zaposleni v centrih za socialno delo, v domovih za upokojence …, in če se ti povežejo v poklicne organizacije, lahko nastopijo na volitvah. Invalidska društva pa niso poklicne organizacije.”

Res pa znotraj invalidskih organizacij delujejo tudi ljudje, ki opravljajo dejavnost socialnega varstva. Vendar vsaj eno društvo, to je Društvo invalidski forum Slovenije, volilni komisiji ni prijavilo strokovnih delavcev, temveč vse člane društva. “Mi smo absolutno dali samo pisno izjavo, koliko članov imamo in ne koliko strokovnih delavcev imamo…,” pravijo. Ker je bilo leta 1997 njihovih članov 220, so dobili tri elektorje. Njihovo dejanje pa je v neskladju z zakonom. “Isto bi bilo, če bi tisti, ki zastopajo centre za socialno delo, naredili bazo prejemnikov socialne pomoči v svoji občini in z njimi pridobili elektorske glasove,” je prepričan Krivic, “jasno je, da je bilo pri volitvah nekaj narobe, zato bi morala biti Republiška volilna komisija pozorna.” Pa je komisija le spregledala potezo Društva invalidski forum Slovenije? Je bila volilna komisija pozorna?

Njen sekretar Marko Golobič je zatrdil, da komisija ne more preverjati poslanih podatkov organizacij, ker te pravice nima. “Če organizacija napiše, da ima 1000 oseb, si lahko mislim svoje, preveriti pa tega nimam kje. Država tudi ne vodi seznama članov sindikatov. Če se freelancerji prijavijo kot društvo in kot število navedejo izmišljeno število, tega ne vem, lahko le domnevam, da so njihovi podatki neresnični. V tem postopku volitev v DS so ti podatki nepreverljivi,” pravi Golobič. Sliši se neverjetno. O tem pa dvomijo tudi nekateri pravniki, s katerimi smo govorili (sicer neuradno, ker so sami vezani na Republiško volilno komisijo). Ob naših ugotovitvah so bili sicer presenečeni, vendar so se strinjali, da bi bilo treba podatke o članstvu organizacij preveriti, sploh zato, ker so številke iz let 1992 in 1997 tako različne. Če bi ugotovili evidentno neskladje, bi bili namreč priča nezakonitemu ravnanju. In do tega je, kot kaže, tudi prišlo.

Na nedavni seji SIOS-a so članice te neformalne organizacije prejele obrazec s pravili, po katerih naj bi izvolile svoje elektorje za prihajajoče državnosvetske volitve. Poteza preseneča predvsem zato, ker pravila omenjajo izvolitev “strokovnih sodelavcev in zunanjih sodelavcev”. “Zunanji sodelavci” pa v zakonu o državnem svetu niso omenjeni. Ali v SIOS-u lahko razložijo, koga so mislili s to besedno zvezo? Žal odgovora na vprašanje nismo dobili.

Ali torej invalidske organizacije izkoriščajo pomanjkljivi zakon in premajhen nadzor ter predpise razlagajo po svoje? Deloma očitno že. In njihovega ravnanja nihče ne preverja, vsaj ne dovolj temeljito. Vsaj en svetnik je bil izvoljen na sumljiv način. Kaj pa, če ni edini? Res je, da svetniki (ki sicer prejemajo dve plači, službeno in svetniško, saj se z izvolitvijo ne odrečejo službi tako kot poslanci in je zatorej njihova svetniška funkcija neprofesionalna) nimajo velikega političnega vpliva. Vprašanje pa je, ali je sploh smiselno voliti državne svetnike na tako tvegan način, ki kar kliče po goljufijah. Zaupanje v rezultat volitev je namreč temelj predstavniške demokracije. Bo letos kdo preveril, kaj se dogaja s številom elektorjev?

13. avgust 2005

invalidi

Referednum za loterijske milijarde

Vanja Pirc

Nacionalni Svet invalidskih organizacij Slovenije zbira podpise za referednum proti novemu loterijskemu zakonu, s katerim bi največje invalidske organizacije izgubile ogromen vpliv na deljenje loterijskega denarja

Morda bomo kmalu dočakali še eno referendumsko pobudo. Potem ko so poslanci LDS in SD uspeli s sklicem referenduma o novem zakonu o RTV Slovenija in medtem ko podmladek LDS napoveduje referendum za ohranitev Kosove protikorupcijske komisije, so se prejšnji teden oglasili še invalidi. Oziroma, če smo natančnejši, oglasili so se voditelji nekaterih invalidskih organizacij, ki se predstavljajo kot Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Sporočili so, da so začeli konec julija zbirati podpise za vložitev referendumske pobude proti novemu loterijskemu zakonu. S spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki jih napoveduje vlada, bi se namreč zmanjšal njihov zdaj zelo velik vpliv na razdeljevanje loterijskega denarja, namenjenega invalidskim organizacijam. S temi spremembami pa bi se hkrati povečal vpliv, ki ga ima na razdeljevanje loterijskega denarja država … Glede na to, da je Janševa vlada v nekaj mesecih svojega delovanja poskrbela za cel kup zamenjav v javni upravi in gospodarskih družbah, v katerih ima država lastniške deleže, bi tudi spremembe loterijskega zakona lahko razumeli kot še en poskus odstranjevanja z vlado “nekompatibilnih” ljudi in nadomeščanja teh z vladi naklonjenim kadrom. A zgodba je v tem primeru bolj zapletena …

Nenavadno deljenje

Zgodbe, v katerih nastopajo invalidske organizacije, so marsikomu precej zoprne. Mnogi jih ne razumejo najbolje. Zdi se jim, da se invalidi pač nekaj pričkajo in da s svojimi spori le obremenjujejo okolico. A njihovo pričkanje še zdaleč ni tako nepomembno, kot se morda zdi. Sploh zato, ker se med seboj ne pričkajo posamezni invalidi, temveč invalidske organizacije. Na eni strani nastopajo velike organizacije, ki so se pred leti povezale v Svet invalidskih organizacij Slovenije (SIOS) in se imajo za predstavnice slovenskih invalidov. Te organizacije se danes predstavljajo kot NSIOS. Na drugi strani nastopajo manjše, novejše organizacije, ki jih SIOS nikoli ni želel sprejeti. Najglasnejša med njimi je YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Zakaj ti neprestani spori med njimi? Če poenostavimo, zaradi denarja. Pravzaprav je denar skupna tema kar vsega dogajanja v zvezi z invalidskimi organizacijami, ki smo mu priča zadnja leta. Gre pa za veliko denarja.

Invalidske in tudi humanitarne organizacije dobivajo del denarja, ki ga Slovenci porabimo za nakup loterijskih srečk. Za delitev tega denarja v imenu države skrbi fundacija FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij) in ta je med invalidske organizacije letos razdelila kar 2,25 milijarde tolarjev. Denar je pravzaprav razdelil 27-članski svet fundacije FIHO, v katerem sedijo predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij ter dva predstavnika vlade. Absolutno, 14-člansko večino v svetu fundacije imajo invalidske organizacije. In prav v tem je jedro spora. To absolutno večino imajo namreč zgolj invalidske organizacije, ki so članice SIOS-a. Članice SIOS-a, ki obvladuje svet fundacije FIHO, pa vsako leto dobijo več kot 90 odstotkov vsega denarja za invalidske organizacije. Druge invalidske organizacije se morajo zadovoljiti z ostanki.

Dobri poznavalci invalidske problematike sicer pravijo, da se sredstva za invalidske organizacije razdelijo, še preden se jih loti svet fundacije FIHO. O sredstvih naj bi odločali kar v SIOS-u. Najpomembnejšo vlogo pri tem naj bi poleg predsednika SIOS-a in Društva distrofikov Slovenije Borisa Šuštaršiča imeli sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Nevenka Ahčan, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Aljoša Redžepovič in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Sicer pa so tudi merila, na podlagi katerih se denar deli, zelo nejasna. Določajo namreč, da morajo posamezni programi zagotavljati na primer “večjo socialno varnost in vključenost v običajno življenje” ali pa “ohranjanje zdravja”. Ne določajo pa, kaj konkretno naj bi to pomenilo. Zato je razumljivo, da je sedanji način razdeljevanja loterijskega denarja deležen številnih kritik. Kritizira ga tudi računsko sodišče.

Vlada je že nekaj časa napovedovala nov loterijski zakon, s katerim naj bi zmanjšala vpliv invalidskih organizacij na razdeljevanje denarja v svetu fundacije FIHO. To naj bi dosegli s tem, da bi sedanji 27-članski svet fundacije zmanjšali in bi imel odslej le še 21 članov. Število predstavnikov invalidskih organizacij bi zmanjšali s 14 na osem, humanitarne organizacije bi ohranile šest predstavnikov, število vladnih predstavnikov bi povečali s sedanjih dveh na sedem. Svet fundacije FIHO je že prejšnji mesec ostro nasprotoval napovedanim spremembam loterijskega zakona. Burno so se odzvale tudi članice SIOS-a, ki bi s spremembami izgubile odločilen vpliv na deljenje loterijskih milijard. Zato referendumska pobuda, ki nasprotuje zakonu, ni presenetila. Insajderji, ki se jim zdi sedanji način razdeljevanja loterijskega denarja katastrofalen, pa so nezaupljivi tudi do novega vladnega zakonskega predloga. Res je, da so spremembe potrebne, a vprašanje je, ali bo reforma, kakršno predlaga vlada, pripomogla k izboljšanju razmer. Morda bo le spodbudila nov boj za članstvo v svetu fundacije FIHO. Tako se bo spet vse vrtelo okrog denarja. Namesto da bi se vse vrtelo okrog invalidov in njihovih potreb.

Nespoštovanje zakonov

Zgodba o tem, kdo in kako bo delil denar za invalidske organizacije, je seveda le ena od front, na katerih se spoprijemajo invalidi. In nihče, ki vsaj od daleč spremlja zaplete, ne more mimo vprašanja, zakaj invalidske organizacije že enkrat ne sklenejo premirja, se povežejo v enotno organizacijo (kakršna naj bi bila vsaj po svojem imenu SIOS) in se dogovorijo o delitvi sredstev. A stvar ni tako preprosta. Invalidske organizacije namreč nikoli niso bile enakopravne. Članstvo v SIOS-u nikoli ni bilo dosegljivo vsem. Vstop vanj je bil dovoljen le nekaterim “srečnicam”, ki so podpirale SIOS-ov način odločanja o loterijskem denarju. Ko so zadnja leta nastajale nove invalidske organizacije, zaradi katerih bi SIOS lahko izgubil monopol pri razdeljevanju denarja, so njegovi funkcionarji preprosto izločili konkurenco. Sprejeli so takšna pravila, da so vstop v svojo družbo (in posredno v družbo delilcev in glavnih prejemnikov loterijskih sredstev) dovolili le tistim, ki delujejo v javnem interesu in na državni ravni. Merila, ki so opredeljevala ta dva pogoja, pa so bila zelo nejasna.

Potem smo leta 2002 dobili nov zakon o invalidskih organizacijah. Deležen je bil veliko kritik, a je določil, da lahko loterijski denar dobijo vse organizacije, ki izpolnjujejo dva pogoja, delovati morajo na državni ravni in imeti status invalidskih organizacij. Toda potem tega statusa, zanimivo, nikakor ni uspelo dobiti vsem, ki so se zanj potegovali. Denimo Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana, ki ni bilo zadovoljno z načinom razdeljevanja denarja v matični zvezi slepih in je želelo zato za sredstva kandidirati samostojno. “Čeprav imamo okoli tisoč članov, nam statusa samostojne invalidske organizacije niso hoteli podeliti. Stanka Tutta z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejala, da bomo status dobili le, če iz pravil društva črtamo, da delujemo na državni ravni. Šele potem, ko so nas disciplinirali, ko smo izpolnili pogoj, ki so nam ga postavili, smo dobili status. Zanimivo pa je, da je medtem isti status brez kakršnihkoli težav dobila Zveza za šport invalidov Slovenije, čeprav njeni člani sploh niso invalidi, temveč druge invalidske organizacije,” pravi Tomaž Wraber.

Članice SIOS-a so tako tudi z novim zakonom ostale “pomembnejše” od drugih invalidskih organizacij. Zakon jim je omogočil pridobitev statusa večvrednih reprezentativnih organizacij. Ta status je pozneje uspelo dobiti le še eni sami organizaciji, društvu YHD.

Zakon pa je invalidskim organizacijam vseeno optimistično predlagal, naj bi se vse končno povezale na nacionalni ravni. V združenju, imenovanem Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ali NSIOS, v katerega bi vstopile, če bi si tega želele. Brez dodatnih pogojev. Sestaviti in podpisati je bilo treba le še ustanovno pogodbo.

Seveda se je zapletlo. Invalidske organizacije so pripravile dva predloga pogodbe. Enega je pripravil YHD, podpisala pa sta ga še Društvo Vita in Sklad Silva. Drugega je pripravil SIOS. V njegovem predlogu je pozornost zbudil člen, ki invalidske organizacije v NSIOS-u ločuje na “polnopravne” in “redne” članice ter prvim daje bistveno več pravic kot drugim. Pogodba tako določa, da imajo “polnopravne” članice v skupščini in upravnem odboru NSIOS-a več predstavnikov kot “redne” članice, pa tudi predsednika nacionalnega sveta lahko iz svojih vrst predlagajo le “polnopravne” članice. Jasno je, da takšna delitev le nadaljuje SIOS-ovo dosedanjo prakso ločevanja invalidskih organizacij … A takšno ločevanje je na nacionalni ravni sporno. Zakon namreč določa, da bi morale biti vse članice NSIOS-a enakopravne. Zakaj SIOS ni spoštoval zakona? Predsednika SIOS-a Borisa Šuštaršiča smo o tem povprašali že pred nekaj tedni, a na naša vprašanja ni odgovoril. V telefonskem pogovoru je povedal le, da se bo o njih posvetoval z odvetnikom.

Kmalu po tem, ko so članice SIOS-a podpisale “svojo” pogodbo, se je začel SIOS javno predstavljati kot NSIOS. Predsednik SIOS-a Šuštaršič pa kot predsednik NSIOS-a. Tako se je SIOS čez noč prelevil v NSIOS. Ne gre torej le za kozmetični popravek imena. SIOS se je prelevil v povsem drugo organizacijo. Zakaj je to storil, ni nihče pojasnil. Cveto Uršič z direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravi, da je zanje bistveno, da se je povezala večina invalidskih organizacij. In te so se dogovorile, “da nacionalni svet dela na način, kakor ga določata veljavna pogodba o ustanovitvi in delovanju SIOS-a in njegov poslovnik, in to do registracije statuta nacionalnega sveta, kar med drugim pomeni tudi, da ga do takrat vodi predsednik sveta invalidskih organizacij”. Ministrstvu se torej samovoljno preoblikovanje SIOS-a v NSIOS ne zdi sporno. Menda zato, ker je le začasno.

Zanimivo pa je, da je SIOS-ova samovolja naletela na odpor znotraj samega SIOS-a. V eni izmed njegovih članic, v Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, so se, kot pravi direktor Jože Primožič, zato odločili podpisati obe pogodbi o ustanovitvi NSIOS-a, YHD-jevo in SIOS-ovo. “Sedmega maja je skupščina Sončka sprejela sklep, da pristopi k obema pogodbama in naj hranitelji teh sporočijo, kje ju lahko podpišemo. YHD nam je odgovoril, pri SIOS-u pa so to označili za nezaslišano in nam postavili dodatne pogoje. Zahtevali so, da naredimo vlogo in izjavimo, da se bomo strinjali s cilji in poslanstvom NSIOS-a, ter sporočili, da bodo našo vlogo obravnavali na seji in odločili o naši vključitvi,” je povedal Primožič. Takšno pogojevanje je seveda sporno. Zakon namreč določa, da se v NSIOS lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi. Brez pošiljanja kakšnih pisnih vlog. Delovati morajo le na državni ravni. Zveza Sonček ta pogoj seveda izpolnjuje. A v NSIOS-u pač veljajo druga pravila. Pravila SIOS-a. Čeprav so ta v nasprotju z zakoni. In vlada za to ve.

Pa ja ne veje iz smukovega posta užaljenost??
In kako kar naenkrat o Fiesi pod tem naslovom??
To piši in polemiziraj pod ustreznim naslovom.

To užaljeno polemiko (strel mimo) sem si zaslužil zato, ker me je zbodlo, da se spravljate na Geca, ki je hotel pomagati.

Je še tiste redke, ki bi vam pomagali ste takoj pripravljeni popluvat.
Sprevrženo.

Če sem sam barabin, še ne pomeni, da so vsi okoli mene barabe. Prodani lakaji.

Bi pa o postu v zvezi z deržavnimi svetniki rekel, da k sreči tipe ne plačujejo več
Da bodo k sreči morda ta ringelšpil ukinili.
In ne nazadnje, da primer nadpovprečno uspešnega gimnazijskega maturanta kaže, kako čim enkrat prideš na funkcijo in do talanja denarja, z lakaji okrepiš svoj položaj.

DELI IN ŽANJI je star rimski pregovor.

Čujte tisti, ki finančno komaj pridete skozi mesec. TEM TIPOM GADNE PARE LETIJO Z VSEH STRANI V ŽEP. IN ŠE PODJETNIKI ZASEBNIKI SO.

Maš služben avto, tajnico za kratkočasje in tako in drgačno pomoč, fikus za ugašanje cigaret…

Očitno ne sodijo vsi invalidi v isti žakel.

Tako kot naglušni nimajo posluha in razumevanja za povsem gluhe, ga imajo razni paraplegiki in slični še manj.

Čim lahko komunicira (voziček in pomoč dobi od socialnega), avto se mu prilagodi na ročne komande…se mu odpre nešteto možnosti. V izobraževanju, podjetništvu, komuniciranju, uveljavljanju, kasiranju denarja skratka.

Kja pa gluhi?
Razen tega, da lahko hodi po štengah, nima niti ene od ostalih možnosti, ki jih ma npr paraplegik.
In paraplegik je božček, na vozičku (kar je pošastno sicer), gluhi pa je skoraj zdrav!!! Vse ima OK, le sliši ne.

V resnici pa si izključen iz civilizacijskega komuniciranja, težko si hendikepiran, ne moreš se šolat, težko se zaposliš…
Potrebuješ slišoče ala Don AR, in ti te takojobrnejo okoli mezinca in odločajo še o tem kdaj in kolikokrat boš šel na vodo.
In v invalidkem društvu te da družba skupaj s paraplegikom, ki te lahko pelje scat kadarkoli. Njemu je svet na stežaj odprt, gluhemu pa ni.

Pa kaj bi samega sebe prepričeval.
Drugim itak ne bo potegnilo.
Zguba časa.

Skratka enooki je med slepimi kralj, naglušni je med gluhimi kralje in paraplegik je med invalidi kralj!!
Z vidika kasiranja, uveljavljanja… da se razumemo.
V košarki so pa seveda gluhi boljši in v smučanju. Pa kam naj si to zataknejo?
Od tega ne moreš nahraniti otrok!!

Gec, enako!
Hvala za vse v lanskem letu!!
Boljše vidim, kot sem v letu 2004, zaradi tvojih postov!

Odkup dveh družbenih stanovanj je vrgel vsaj 2 x po 10 miljonov (odvisno od kvalitete stanovanja)
Velika plača
Izleti na vse kontinente
služben avto
dnevnice
sejnine
veze in poznanstva
občutek moči in samopotrditve
teror nad disidenti
brhke, voljne tajnice……

Sram je da sem gluh. Da sem v taki družbi, ki nemo kima tamo amo.
Sem mislu da je tle ljubljana ne konstantinopolis al ap sarajevo.
Ampak že družba za tenis jasno pove, kje smo.
Vzhodnorimskocesarki (bizantinski način in kraj)

novejša)
Bela Vršilec dolžnosti predsednika FIHO g. Janez Jug je na moje poglede na problematiko razdeljevanja javnih sredstev za delovanje invalidskih organizacij reagiral z napadom ad personam. K zapisanim eskapadam o »sveti vojni«, »pouličnemu bojevanju«, »jogurtni revoluciji«, moji »agresivnosti«, slikovitim izletom na »južnopacifiške otoke« in ostalim neumestnim pripombam nimam kaj dodati. Ugotavljam, da se z njimi poskuša diskereditirati mene in delovanje YHD, ki naj bi bilo ideološko zgrešeno. Zato se mi ne zdi nič čudno, ampak prej simptomatično, da se g. Jug pravzaprav ni niti poskušal spoprijeti z nobeno mojo vsebinsko opazko o delovanju fundacije, niti ni poskušal kakorkoli zanikati izjav, ki jih je dal. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je vendarle odzval na dve moji iztočnici: na vprašanje (ne)zadovoljstva z obstoječim stanjem, ter na vprašanje dostopa do informacij javnega značaja s katerimi razpolaga FIHO.

Glede prvega vprašanja g. Jug korektno opozori, da je večina invalidskih organizacij z obstoječim stanjem zadovoljna, nekateri pa nismo. Nenavadno pa je, kako to v nadaljevanju pojasnjuje v smislu »vzrokov in posledic«. Da je za vse skupaj kriva moja ideološka opredeljenost »z absolutnim socialnim modelom« in agresivnost, ki da je sama sebi namen?!? Gospod Jug, točno to so očitki, značilni za metodo osebne diksreditacije, ki krasi nasprotno »borbeno« stran in s tem, ko jim pritrjujete prav nič ne utrjujete videza nepristranosti.

Večina invalidskih organizacij, ki jo pooseblja Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije prejme 98% sredstev, ki jih FIHO nameni invalidskim organizacijam. To, si upam trditi, nima nikakršne povezave z delovanjem prejemnikov teh sredstev v duhu Madridske deklaracije v enakem odstotnem deležu (g. Jug, le kako ste to izmerili?), niti s stopnjo spoštovanja javnega interesa. V svetu FIHO imajo predstavniki v navedeno združenje vključenih invalidskih organizacij absolutno večino svetnikov. Te organizacije lahko zato prek svojih predstvnikov same sebi pišejo merila za dodelitev sredstev, sredstva za katera so zaprosila, si po predhodnem »usklajevanju intersov« dodelijo, na koncu tega začaranega kroga pa se še malo nadzirajo. Ocenjujem, da je zato delovanje FIHO predvsem izraz konsenza zasebnih interesov največjih prejemnikov sredstev. Javni interes na vsakem razpisu ali ad hoc arbitrarni dodelitvi javnih sredstev pošteno nastrada. Pač pa na ta račun vztrajno raste premoženje društev. Omenila sem primer Zveze paraplegikov, ki je bila z eno samo potezo FIHO v letošnjem letu bogatejša za 450.000.000 SIT, kar predstavlja skoraj 15% sredstev fundacije. Nič čudnega, da je ta skupina politično močno korektna, da podpira funkcionarje FIHO in je nasploh zadovoljna z vsem, razen z mojim godrnjanjem.

Manjšina je skladno z ZInvO je ustanovila Nacionalni svet invalidskih organizacij. Ker ji fundacija namenja le drobtinice, je sredstva prisiljena iskati drugod, npr. tako, da »izumlja« programe javnih del, s katerimi se v isti sapi rešuje še probleme brezposelnih. Ob tem si upa izraziti celo nezadovoljstvo. Direktor z očitki o »pouličnih bojih« in ideološki vojni strelja prazne patrone. Ob tem pa celo navrže, da bo dileme o tem katero politiko bo država izvajala in denarno podpirala, moral odpraviti zakon o enakih možnostih invalidov. Seveda je ta zakon nujno potreben in zanj se YHD zavzema že od samega začetka, saj se loteva srčike problema – pravic posameznika, ki je hendikepiran, država pa bi mu s svojimi ukrepi morala zagotoviti enake izhodiščne možnosti. Žal je država prej kot za ljudi poskrbela za interese lobby-ja invalidskih organizacij.

Moje javno godrnjanje o sprevrženosti sistema financiranja je v aprilu 2004 potrdilo Računsko sodišče, ki je mdr. ugotovilo, da »merila fundacije za ocenjevanje programov in dodelitev sredstev ne omogočajo objektivnega ocenjevanja programov invalidskih in humanitarnih organizacij in zato tudi ne enakopravnega dostopa do sredstev pomoči fundacije«. Merila so bila kasneje sicer spremenjena in celo potrjena s strani DZ, vendar ob vsesplošnem negodovanju nad njihovo še naprej nezadovoljivo vsebino. Zato je bil v DZ sprejet sklep, da se pristopi k pripravi sprememb Zakona o loteriji Slovenije. Končno, sem si mislila, nekateri pa od togote še vedno ne vedo kaj bi. DZ, vlado in ministre, ki pripravljajo spremembe zakonodaje bom trdno držala za besedo.

Drugič. Menim, da je pojasnilo g. Juga glede obravnave zahtevka YHD za posredovanje fotokopije vrste dokumentov, ki jih društva posredujejo FIHO na javnem skrajno cinična. Navaja, da bo »posebna želja« YHD, po nekaterih informacijah, ki jih FIHO »posredno pridobi« razpisu (mdr. gre za posebne obrazce FIHO1 in FIHO2) na javnih razpisih »v kratkem uradno rešena v interesu vseh zainetersiranih subjektov«. Naj povem, da že od 20.5.2005 čakam na pozitivno ali pa negativno odločitev FIHO, saj zahtevek YHD temelji na ustavni pravici iz 2. odstavka 39. člena ustave ter ZDIJZ. Že v prejšnjem prispevku sem opisala, da je FIHO enkrat že izigral YHD in Pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja.

Naj na koncu ostro zavrnem namigovanje, da delujem v opreki s pravili delovanja in obnašanja v demokratičnih družbah. Zavedam se svojih pravic in dolžnosti in jih, upam, vestno uporabljam. Pri tem mi je bolj kot javna pozornost in politična podpora ljubo, če lahko kaj koristnega prispevam. In če že mahate s pohvalami g. Jug, na septemberskem 2. kongresu socialnega dela sem prejela eno od nagrad za najboljšo prakso socialnega dela.

Kljub temu, da se g. Jug odpoveduje vsaki javni polemiki pa se vendarle vljudno priporočam za morebiten odziv. Verjamem, da je odkrit, pa čeprav na trenutke oster dialog temelj za napredek v demokratični družbi.

Predsednica YHD in strokovna vodja projekta:
Elena Pečarič
Primož Da bi dobili bolj stvaren pregled nad vzroki in posledicami o »vsesplošni korupciji v invalidskih vrstah in širši družbi«, bi morali g. Janez Jug, ko že pišete v SP Dela, pogledati zelo veliko let nazaj in dobro poznati zgodovino dogajanj, ki se odvijajo na področju t.i. invalidskih organizacij.

Očitati gospodični Eleni Pečarič politično delovanje je skrajno neokusno dejanje. Poznate le politično delovanje invalidov »gimnazijskega maturanta« in »šlosarja«, ki pa že leta delujejta samo politično in izključno politično, ki sta vas izbrala in prosila za zaščito privilegijev, ker imate izkušnje poslanca iz prvega mandata ter desetletja prodajata stroki, politiki in javnosti usmiljenje in svoj invalidski voziček.

Zato ne posplošujte ter natikajte gospodični Pečarič političnega delovanja. Gospodična Elena Pečarič je postala članica Sveta FIHO čisto regularno s kandidaturo in glasovanjem v DZ RS. Očitno ne morete dojeti, da so vas »nategnili« Šuštaršič in njegovi invalidi v prodajanju njihove zgodbe. Elena Pečarič in YHD so zgodbe, ki jih pišejo ljudje dan za dnem s svojim vsakdanjimi življenskimi dogajanji in v borbi za neodvisno življenje po resničnih in doslednih principih Evropske mreže za neodvisno življenje. Žal velika večina invalidskih organizacij sploh ne razume kaj je to neodvisno živjenje hendikepiranih.

Najbolj paradoksalno je, da so vse te organizacije začele kopirati unikaten program YHD-ja, ki ga je to društvo začelo pred dobrimi desetimi leti, ko družba ni znala odgovoriti kaj naj naredi z hendikepiranimi, ki nočejo iti vegetirati dosmrtno v Domove za starejše občane ter razne druge institucije. V vaših socialističnih časih je pač to bil trend, da se takšne ljudi pospravi za štiri stene raznih ustanov proč od normalnega sveta in se priredi enkrat letno piknik na katerega se povabi razne vplivne politike in strokovne delavce, da si malo operejo vest. G. Janez Jug časi so drugačni in glede na to, da je bil invalidski sistem, ki temelji na demagogiji, blefu, samoregulativi, izključevanju neprimernih in neposlušnih, prenesen nedotaknjen v nov slovenski državni demokratični ustroj, je bilo pričakovati, da se bodo hendikepirani osvestili v skladu s Standardnimi pravili za izenačevanje možnosti invalidov, ki jih je sprejela leta 1993 OZN.

Leta 1995 je bila na tej osnovi pod vodstvom dr. Mirka Galeše narejena raziskava obstoječega stanja delovanja invalidskih organizacij. Pokazala je porazno stanje. Zaradi tega je moral ne glede na njegov socialistični pedigre oditi. Ker hendikepirrani niso mogli uveljavljati svojih interesov za neodvisno življenje, ki so ga t.i. matične organizacije skrčile na družabništvo enkrat letno po principu litra vina in pol kranjske klobase, so se začele v skladu z novimi trendi pojavljati nove iniciative, kot so se pojavljale sekcije ene same zveze pred mnogimi leti, ko je invalidsko zvezo organiziral in vodil tovariš Jež, polkovnik UDBE. Ravno Peršak in nekateri somišljeniki, kasneje tudi Šuštašič so velikokrat za dosego ciljev uporabili ulico in to zelo uspešno, uspeli so na ta način priti do financiranja. Gospodarsko dejavnost so počeli po domače brez registracije, ker so rekli, da so invalidi in, da so nekaj posebnega. To so povezali s financiranjem svojih organizacij ter se privilegirano umestili pod okrilje SZDL-ja oz. Nagodetovega koordinacijskega odbora, ki je reguliral zadeve, da so bile družbeno sprejemljive.

Govoriti o agresivnosti gospodične Elene Pečarič je najmanj kar lahko rečem z vaše strani nesramno in pomeni, da se iz nje grobo norčujete. Očitati ji namen, da želi prevladati nad invalidi je podcenjujoče in neprimerno. Če ste mislili, da se bo gospodična Elena Pečarič pustila podkupiti, ker bi YHD-ju namenili kašen dodaten milijonček, kot se je to dogajalo z nekaterimi drugimi invalidskimi organizacijami se ste krepko ušteli oziroma se vaša teorija o izvoru agresivnosti ni obnesla. Primerjava YHD-ja z zgodbo z južnopacifiških otokov iz časov, ko so otoke kolonizirali Angleži, je žaljiva in verjamem, da mogoče res nekateri invalidski priviligirani funkcionarji v sodelovanju z vami imajo grozljive občutke, ko se ugotavlja, da se tako na blef in dogovorno ne bo več dalo delati. Ko govorite o državni invalidski politiki in delovanju invalidskih organizacij nehote to dvoje povezujete in na ta način dokazujete tisto kar večina ljudi in širša javnost v Sloveniji dobro ve, da je učinek večine invalidskih organizacij samo sebi namen in temelji na eni sami politiki uravnavanja in izločanja problemov oz. po t.i. bizantinski filozofiji »Odčepi-Začepi«. Kdo je avtor tega vsi dobro vedo.

Radikalno se življenske razmere od že tako zelo slabega položaja ne morejo poslabšati in ne podtikajte rušenja invalidskih organizacij kot subjektov civilne družbe. Vprašajte se raje zakaj v visoki dobi ICT-ja toliko hendikepiranih brez ustrezne izobrazbe, ko jim ravno ta tehnologija omogoča možnosti za ekonomsko neodvisno življenje, zakaj jim je ICT nedosegljiva, zakaj je toliko brezposelnih, da ne govorim o drugih kroničnih problemih.

G. Janez Jug, vzemite si tri meseca časa in preživite vsak dan z enim uporabnikom programa za neodvisno življenje in verjemite mi, da po tem obdobju ne boste več dojemljivi za zgodbice, ki vam jih prodajajo vodilni ljudje v NSIOS-u. Že od leta 1995 se nove organizacije zavzemajo za to, da bi v Sloveniji sprejeli splošni antidiskriminacijski zakon po vzoru ADA (Anti-discrimination Act). Vse skozi se je v prvi plan postavljal Zakon o invalidskih organizacijah, ki je bil sprejet. Pri tem pa je najbolj paradoksalno, da se je spremenil v pravo nasprotje od tistega kar so pričakovale in ga tudi danes njegove največje zagovornice in predlagateljice ne spoštujejo. Antidiskriminacijsi zakon pa so v strokovnih službah preimenovali in opredelili v popolnoma izkrivljeni smeri. Glede gurujev ste pa močno brcnili v temo in je to še dokaz, da bi radi gospodično Eleno Pečarič opredelili za ubogo invalidko, ki se bo vsem takšnim kot ste vi globoko smilila in bi morala dobrohotno sprejemati vaša dejanja in zlagano humanitarnost obstoječega delovanja FIHO.

Vaš zaključek je naravnost izjemen saj se ne postavljate na nikogaršnjo stran kot v.d. direktor FIHO, istočasno pa vseskozi podtikate in obtožujete YHD za politični napad, nestrpnost in podobne monstroumne bedastoče, ki smo jih predvidevali že 10 let nazaj, ko še ni bil sprejet Zakon o invalidskih organizacijah, spremenjen 14. člen ustave. Socialni model ni izum YHD-ja temveč ga je sprejel ves demokratičen sodobni svet desetletje in več nazaj.

Za konec naj povem še to, da je gospodična Elena Pečarič zelo sposobna, civilzirana in kulturna oseba, ne glede na fizične ovire s katerimi se srečuje v svojem življenju. Poleg tega jo krasita iskrenost, poštenost ter občutek za pravičnost v vseh oblikah disikriminacije s katerimi se srečujemo hendikepiranimi ljudje.

Pri vsem skupaj je najbolj pomembno, da se dosledno zavzema za transparentnost delovanja, korektne kriterije in merila za financiranje, rezultate in vsakršno evalvacijo programov v vsakdanjem življenju. Ne mi reči, da organizacije, ki delujejo že 25 let in so imele v teh letih manj kot deset občnih zborov, delujejo transparentno. Korupcije pa pravite, da ni. Odgovorite kam je poniknilo 3 mlrd SIT Loterije Slovenije v Zbiljskem Gaju. Presenečeni boste? Še kako veliko jo je, samo zadeve želite pomesti pod preprogo. Vprašanje je še koliko časa?
Rafael Tudi sam ob siloviti borbi s preteklimi jugo socialno-varstvenimi strukturami, za svoj obstoj, spremljam izginjanje tematike o problematiki individualnih hendikepiranih ljudi, o invalidskih organizacijah, ki se že desetletje in več borijo za enakovreden prostor pod neenakopravnimi pogoji, pod slovenskim soncem, na spletnih straneh SDS in strokovnega sveta SDS. Zgroženo sem ugotovil, da je v Vladni svet za invalide za podpredsednika potrjen Boris Šuštaršič predsednik nelegalnega NSIOS-a, dolgoletni komunistični funkcionar v SFRJ in SRS in gonilni človek diskriminacije proti neodvisnemu življenju hendikepiranih. Čestitam, da je predsednik Sveta dr. Ivan Vivod, ki ga dobro pozna, saj je deloval kot sekretar Birografike BORI in sta se v obdobju neke afere s slikami v humanitarne namene razšla oziroma je takrat še ne doktor Vivod odšel iz Birografike BORI, upam pa, da ni to način kako bi Šuštaršič vrival v kroge SDS njegove že v preteklosti nič kolikokrat spregledane politične maniplacije za ohranjanje preživelega invalidskega sistema, ki je vedno temeljil na čim manjši ekonomski individualni neodvisnosti invalidov, da je lahko uravnaval in zadržeaval na ta račun privilegije in strukture, ki to področje obvladujejo že več kot 30 let. Boris Šuštaršič je sicer zamrznil člansto v ZKS toda praktično se ni nikoli distanciral od naslednic kot so SDP, ZLSD in danes SD in ima tam svoje največje podpornike. Preko Urbanije, ki deluje kot nekakšen lobist v SDS in razpečuje in prepričuje ljudi v Šuštaršičev prav, povem, da smo na invalidskem področju v času invalidskega fevdalizma. Poleg tega je tudi Janez Drobnič čez noč, ko je sedel v sedlo zamenjal obraz in jim gre to še dodatno v korist. Ker je SDM bila med prvimi političnimi strankami, ki je podprla boj YHD-ja za neodvisno življenje hendikepiranih v RS, ki temelji na argumentih, dokazih, na resničnih zgodbah, ki jih pišejo vsak dan ljudje, podobno pričakujem tudi v povolilnem obdobju od SDS, saj mi ne vseeno kakšna bo usoda invalidov v bodoče v RS. Zato pozivam vse ljudi dobre volje v SDS, da preprečimo Šuštaršiču nadaljevanje in celo izvoz diskriminatornega sistema v EU. Američani bi se prijeli za glavo, če bi videli kaj se dogaja pri nas.

Naj velja moč argumentov in ne argument moči, ta slednji je bistvo delovanja Borisa Šuštaršiča. Zaustvimo ga in naj že neha izkoriščati to svojo invalidnost in usmiljenje v smeri, da mu je vse dovoljeno. Ko se je kalila samostojna RS je bil pristaš SFRJ in je grozil invalidom, če bodo prišli ta črni na oblast bo hudo. Volk dlake ne menja in to kar počne Urbanija ob njem, ko so hoteli za vsako ceno postaviti Juga za direktorja FIHO, to so čiste manipulacije. Člani SDS, poslanci SDS, svetniki SDS v občinskih svetih, čas bi bil za reforme na področju invalidskih organizacij kjer bo poudarek na posamezniku, znanju, podpori za zaposlitev in ekonomsko neodvisnost, ne pa da večina invalidov vegetira na margini brez kakršnekoli perspektive za življenje, razen izbrancev.

Dovolj je bilo in Vlada RS bi morala podpreti reforme in tudi morebitno lustracijo invalidskih funkcionarjev na podlagi evalvacije njihovega preteklega delovanja!
Brane Mogoče komu ni bilo všeč, da se je umaknilo pisanje o invalidski problematiki, ki je zelo aktualna, torej vodilni v strokovnem svetu SDS vrnite zapise na plano saj smo izvedeli marsikatere animive informacije? Upam, da nima spet Drobnič prste zraven??????

Seje državnega zbora

Besedilo
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

nadaljevanje 2. seje

(26. januar 2005)

Sejo je vodil Sašo Peče, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.01 uri.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi prosim, če zasedete svoje prostore! Pričenjam nadaljevanje 2. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Dimitrij Kovačič, gospa Darja Lavtižar Bebler, gospod Branko Marinič do 11. ure, gospod Milan Petek, gospod Jakob Presečnik in gospod Matjaž Švagan.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PRAVIL FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Skupni prijavljen čas za razpravo je približno eno uro. Spremembe in dopolnitve pravil fundacije je v obravnavo zboru predložila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Besedo dajem direktorju fundacije mag. Cvetu Uršiču za dopolnilno obrazložitev. Prosim.

MAG. CVETO URŠIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, cenjene gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Fundacija je bila ustanovljena z namenom, da financira delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Tako se sredstva, pridobljena od koncesijskih dajatev za prirejanje iger na srečo, namenjajo za dodatno podporo oziroma pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, to je invalidom, ljudem s kroničnimi boleznimi, ljudem v socialnih in psiho socialnih stiskah in težavah ter ljudem, ki so prestopili prag revščine, za njihovo socialno vključevanje, za dvig kvalitete njihovega življenja oziroma zato, da imajo enake možnosti na poti skozi življenje. Ta sredstva so za te organizacije in te uporabnike praktično edini stabilen in trajen vir dohodkov. Fundacija vsa leta svojega delovanja, z vso odgovornostjo pa lahko trdim to za zadnje leto njenega delovanja, kar sem direktor fundacije, odgovorno izpolnjuje to svoje poslanstvo. To ne pomeni samo, da posluje zakonito, temveč, da se sredstva rabijo smotrno in racionalno, da se zagotavlja preglednost porabe sredstev pri organizacijah in tako dalje. V ta namen smo na primer samo v lanskem letu izpopolnili postopke notranjega nadzora in spremenili obrazce za poročanje o uporabi sredstev. Izhajajoč iz kritične analize delovanja fundacije, ugotovitve evalvacijske raziskave invalidskih in humanitarnih organizacij ter njihovih programov, ki jo je fundacija financirala, ugotovitev revizijskega poročila, ki ga je v letu 2003 opravilo v fundaciji računsko sodišče, poudarjam, da je končno mnenje računskega sodišča, upoštevajoč odzivno poročilo, ki smo ga na fundaciji pripravili, bilo pozitivno ter seveda upoštevajoč določila zakona o invalidskih organizacijah in zakona o humanitarnih organizacijah, je fundacija pripravila predlog sprememb in dopolnitev pravil o delovanju fundacije in pa pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije.
Dovolite mi, da o tej točki kratko pojasnim predlagane spremembe pravil fundacije. Svet fundacije, samo še to za uvod, je ta predlog sprememb in dopolnitev obravnaval na svoji 9. seji 18. maja lansko leto in poslal gradiva v oba dokumenta, najprej samo poudarjam, pravila, v soglasje državnemu zboru.
Spremembe in dopolnitve pravil fundacije, so pa naslednje: 1. člen je redakcijske narave. Gre za spremembo naslova sedeža fundacije iz Trubarjeve ulice na Stegne v Ljubljani. 2. člen je uskladitev z dikcijo obeh zakonov, torej zakona o invalidskih in zakona o humanitarnih organizacijah. 3. člen je ravno tako predvsem oziroma samo uskladitev z obema zakonoma. 5. člen predloga dopolnitev, bolj jasno določa, kako poteka volitev članov komisij oziroma predsednika komisij oziroma njihovih namestnikov. Najpomembnejša sta pa 6. člen predloga sprememb in pa 9. člen. 6. člen govori o nadzornem odboru v fundaciji. V 6. členu smo zapisali, da imenuje Svet fundacije tri člane nadzornega odbora izmed uveljavljenih strokovnjakov, ki jih predlaga Vlada Republike Slovenije, nacionalne invalidske organizacije in humanitarne organizacije. V ta namen se torej povečuje zunanji nadzor nad poslovanjem fundacije. 9. člen pa govori o izvajanju notranjega nadzora nad porabo sredstev v invalidskih in humanitarnih organizacijah. Z bolj preglednim, z bolj poglobljenim in pa z bolj primerljivim nadzorom nad porabo sredstev, kot ga izvajajo tudi drugi, ki namenjajo ta sredstva, ali so to proračunska sredstva ali so to sredstva občin ali donacije, želimo torej izboljšati oziroma zagotoviti večjo preglednost nad porabo sredstev. 10. in 11. člen, se opravičujem, govorita samo še o prehodnih določbah. Hvala.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam, za poročilo. Spremembe in dopolnitve pravil je obravnaval odbor za delo, družino in socialne zadeve kot matično delovno telo. Prosim predsednika odbora, gospoda Brenčiča, da poda oziroma predstavi poročilo odbora.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lepo pozdravljam predstavnike fundacije in predstavnike vlade in tudi vas kolegice in kolegi poslanci.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji 1. redni seji dne 12.1.2005 obravnaval predlog spremembe in dopolnitve pravil fundacije za financiranje invalidskih humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki ga je v soglasje državnemu zboru predložila fundacija FIHO. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, in sicer direktor fundacije mag. Svet Uršič, predsednik sveta fundacije gospod Janko Kušar, predstavnice ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter tudi nekateri predstavniki invalidskih organizacij. Svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji je dne 8.5. sprejel spremembe in dopolnitve pravil FIHA, na katere pa je dne 8.7. na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora sprejel ustrezne popravke in spremembe. Ustrezno popravljeno besedilo z dodatnimi obrazložitvami je bilo posredovano 15.7. lansko leto v izdajo soglasja državnemu zboru. Zakonodajno-pravna služba na popravljeno gradivo ni imela pripomb. Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem komisije državnega sveta za družbene dejavnosti ter s pripombami društva Vizija in pripombami društva za teorijo in kulturo hendikepa.
Po uvodni predstavitvi predloga sprememb tega akta je bilo v daljši razpravi vzpostavljeno stališče, da odbor sicer predlaga državnemu zboru, da da soglasje k spremembam in dopolnitvam tega akta, vendar pa se je večina razpravljavcev strinjala, da bodo v prihodnje potrebne korenite spremembe na tem področju.
Da pa bi do teh sprememb lahko prišlo, bo potrebno spremeniti zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, in posledično temu odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Največ pripomb je bilo na sestavo članov sveta fundacije, saj je od imenovanih 27 članov kar 25 članov neposrednih koristnikov sredstev FIHA. Zato lahko prihaja do konflikta interesov in nezdružljivosti funkcij, saj sedanji način delitve sredstev večini vlagateljev ponudb na javni razpis FIHA omogoča, da sami neposredno odločajo o delitvi sredstev, so neposredni in posredni uporabniki sredstev in sodelujejo v komisijah za ocenjevanje programov in pripravo predlogov za razporeditev teh sredstev.
Vprašljivo je tudi upoštevanje kriterijev za razdeljevanje sredstev fundacije in enakopravno obravnavanje upravičencev do teh sredstev. Člani strokovnih komisij bi morali biti strokovnjaki s področja, ki so predmet javnega razpisa za razporejanje sredstev fundacije, in ne bi smeli biti interesno povezani z uporabniki teh sredstev. Prav tako so nekateri razpravljavci opozorili na 36. a člen sprememb in dopolnitev pravil, ki sicer zagotavlja nadzor fundacije nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam za delovanje, za izvajanje programov in storitev ter za naložbe financiranja iz sredstev fundacije. Vendar je vprašljiva sestava tega odbora. Prav tako pa tudi ureditev izvajanja nadzora, ki ga bo urejal pravilnik za izvajanje nadzora, sprejet s strani sveta fundacije.
Člani odbora so bili soglasni, da je potrebno to področje celovito urediti in zagotoviti transparentnost razdeljevanja in porabe sredstev. Strinjali so se tudi, da so predlagane spremembe aktov fundacije nujne, čeprav nezadostne, vendar je hkrati večina članov odbora tudi menila, da odbor kljub vsemu spremembe aktov fundacije predlaga državnemu zboru v soglasje.
Zato je sprejel sklep, s katerim predlaga državnemu zboru, da da soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Poleg tega pa je odbor sprejel tudi dodaten sklep, s katerim predlaga vladi, da čim prej predloži v obravnavo državnemu zboru predlog sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam gospod Brenčič. Glede na to, da se Vlada Republike Slovenije ni prijavila k razpravi, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. K besedi vabim poslanskega kluba Liberalne demokracije gospoda Germiča.

LJUBO GERMIČ: Hvala, gospod podpredsednik za besedo. Spoštovani člani fundacije, predstavnica ministrstva. Spoštovani kolegi in kolegice! Državni zbor na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in na podlagi odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij daje soglasje k pravilom oziroma spremembah in dopolnitvam pravil fundacije. Priložene spremembe in dopolnitve pravil fundacije so posledica sprejetja nove zakonodaje na področju zagotavljanja invalidskega varstva in delovanja humanitarnih organizacij. To sta predvsem zakona o invalidskih in humanitarnih organizacijah, ki v določenih delih zadevata tudi delovanje fundacije FIHO. Predvsem pa so predložene spremembe in dopolnitve pravil posledica priporočil oziroma zahtev računskega sodišča, ki je za delo fundacije za leto 2001 in 2002 izdalo mnenje s pridržkom. V predlogih sprememb in dopolnil pravil fundacije so predlagane rešitve glede na zahteve računskega sodišča in se nanašajo predvsem na nezagotavljanje ločevanja funkcij opravljanja in nadziranja dela fundacije, kar je tudi že vrsto let podlaga za vrsto kritik na poslovanje fundacije s strani nekaterih invalidskih in humanitarnih organizacij. Kritike so posledice dejstva, da je svet fundacije, ki pravzaprav vodi vse postopke za delitev sredstev fundacije in ga sestavljajo predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so tudi porabniki večine sredstev fundacije. Pri tem ima svet tudi odločilno vlogo pri imenovanju nadzornega odbora. Predlog sprememb pravil sicer uvaja drugačno možno sestavo nadzornega odbora, glede na predlagatelje, katerega pa končno še vedno imenuje svet fundacije. Tudi besedilo 6. člena sprememb in dopolnil pravil, ki v pravila vnaša nov 36.a člen, ki fundacijo zavezuje, da preko svojih organov in strokovne službe ali pooblaščene strokovne organizacije zagotavlja nadzor nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam, bo dobil pravi pomen šele s sprejemom pravilnika, ki bo natančneje uredil izvajanje nadzora. Ta pravilnik pa bo ponovno sprejemal svet fundacije.
V poslanskem klubu Liberalne demokracije se zavedamo, da predlagane spremembe in dopolnitve pomenijo le manjši korak naprej pri delovanju fundacije in pri zagotavljanju večje transparentnosti pri delitvi, porabi, nadzoru …./Nerazumljivo./ fundacije in da še vedno ne rešujejo temeljnega vprašanja, ki je opredeljen v zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in odloku o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Tako je v zakonu opredeljena sestava sveta, ki ga v večini predstavljajo predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so bili sedaj, in pričakovati je, da bodo tudi v prihodnje v veliki meri tudi koristniki sredstev fundacije. Zato bomo v poslanskem klubu Liberalne demokracije ob podpori predlaganim spremembam in dopolnitvam pravil fundacije, za katere menijo, da so potrebne a ne zadostne, podprli tudi dodatni sklep odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide, ki predlaga vladi, da s spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in posledično s spremembami drugih aktov zagotovi pogoje za transparentno delitev in porabo sredstev in ki bo odpravil vsak sum o konfliktu interesov in nezdružljivosti funkcij opravljanja s sredstvi fundacije in njegovega nadzora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam. K besedi vabim predstavnika Združene liste socialnih demokratov, gospoda Hana. Izvolite, prosim.

MATJAŽ HAN: Spoštovani podpredsednik, predstavniki fundacije, vlade, kolegice in kolegi! Ker sta ta in naslednja točka vsebinsko tesno povezani, bom v predstavitvi stališča poslanske skupine predstavil opredelitev Združene liste socialnih demokratov tako do predlaganih sprememb in dopolnitev pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij kot tudi predlaganih sprememb in dopolnitev pravilnika o pogojih za uporabo sredstev fundacije.
Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov je področju invalidov vedno namenjala veliko pozornosti in bila nosilka številnih pobud in predlogov, ki so v praksi izboljševala položaj invalidnih oseb. Tudi v naslednjem mandatu nameravamo ohraniti enako zavzetost do urejanja vprašanje s tega področja.
Predlagane spremembe in dopolnitve pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in pravilnika o pogojih za uporabo sredstev fundacije so posledica zakonskih določil in ugotovitev računskega sodišča. Ker lahko predlagane spremembe in dopolnitve potrdimo le v paketu, jih bomo v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov podprli. Čeprav so bili v razpravi na seji matičnega delovnega telesa in v pisnih stališčih nekaterih invalidskih organizacij izraženi tudi tehtni pomisleki, ki pa si zaslužijo pozornost. V Združeni listi socialnih demokratov se zavzemamo za družbo, ki bo invalidom nudila možnosti za ustvarjalno izrabo tistih umskih in telesnih zmogljivosti, ki jim jih je življenje ohranilo, tako da bodo kot zdravi sami prispevali k lastnemu blagostanju. Tudi trenutna ureditev financiranja invalidskih in humanitarnih organizacije se nam zdi napredna, saj prek ustreznih organov prepušča skrb za razdelitev sredstev invalidov samim. Zaskrbljujoča pa so opozorila, da so določene invalidske organizacije pri zastopanosti v organih in razdeljevanju sredstev neupravičeno privilegirane.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov upamo, da bodo predstavniki invalidskih organizacij skozi strpen in odprt dialog sami, brez nepotrebnih posegov s strani države, našli kompromis, ki bo v največji možni meri zadovoljil vse. Še najpomembneje pa je, da bodo sredstva fundacije čim bolj koristno uporabljena v korist uporabnikov invalidov.
Če povzamem, predlagane spremembe in dopolnitve pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in pravilnika o pogojih za uporabo sredstev fundacije pomenijo določen napredek, so pa deleč od tega, da bi bili z njimi vsi zadovoljni. Ker državni zbor nima možnosti, da bi z amandmaji ali predlagane spremembe in dopolnitve preoblikoval, bomo v poslanski skupini podprli predlagane spremembe in dopolnitve takšne, kakršne pač so. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam za poročilo. K besedi vabim predstavnika Nove Slovenije, mag. Franca Capudra.

MAG. FRANC CAPUDER: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci.
Pravila Fundacije o financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji so bila sprejeta v letu 1998 in prvič dopolnjena v letu 1999. V letu 2002 je bil sprejet zakon o invalidskih organizacijah in zakon o humanitarnih organizacijah, ki naj bi uredil delovanje teh organizacij. Ponovne spremembe pravil fundacije so bile v parlament poslane za pridobitev soglasja v lanskem letu, tik pred parlamentarnimi volitvami, predvsem zaradi ugotovitev računskega sodišča o delovanju fundacije v letu 2001 in 2002.
Računsko sodišče je v svojem pozitivnem poročilu s pridržkom ugotovilo, da pri delu fundacije ni bilo večjih nepravilnosti, ki bi zadevale naravo finančnega poslovanja fundacije. V svojem poročilu pa je pripravilo kar nekaj priporočil, kar se tiče delovanja in notranje kontrole v fundaciji, predvsem glede neskladnosti istočasnega članstva v nadzornem odboru in svetu fundacije.
Predlog sprememb pravil fundacije upošteva priporočila računskega sodišča glede nadzora v sami fundaciji in nadzora, ki ga mora fundacija izvajati nad pridobitniki sredstev fundacije. V predlogu sprememb je določeno, da član nadzornega odbora imenuje svet fundacije na predlog vlade. V novem 36. a členu pa je opredeljen nadzor, ki ga mora fundacija izvajati preko svojih organov in strokovnih služb nad prejemniki sredstev fundacije.
Spremembe pravil fundacije podpira matično delovno telo državnega zbora. K spremembam pa je podala pozitivno mnenje tudi zakonodajno-pravna služba.
V Novi Sloveniji se zavedamo, in takšno je bilo tudi stališče odbora za delo, družino in socialne zadeve, in kar je bilo tudi razvidno iz same razprave na tem odboru, da je potrebno za celovito rešitev problematike delovanja fundacije FIHO ustrezno spremeniti dva osnovna dokumenta, in sicer zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in odlok o ustanovitvi fundacije FIHO.
V poslanski skupini upamo, da bodo te spremembe pravil pripomogle k še bolj transparentnemu delovanju fundacije in zadovoljstvu vseh uporabnikov sredstev fundacije. Seveda bomo v naši poslanski skupini podprli spremembe in dopolnitve pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, obenem bomo pa podprli tudi dodaten sklep odbora glede čimprejšnjih sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala, magister Capuder. K besedi, predstavitvi stališča Slovenske ljudske stranke vabim gospoda Stanislava Brenčiča.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala za besedo še enkrat. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo vsekakor močno naklonjeni temu, da se država, ali bolje rečeno, državni proračun na temelju zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije zavestno odpovedal delu javnih sredstev v korist fundacije FIHO, preko katere se je na ta način zagotovil za financiranje invalidskih humanitarnih in dobrodelnih organizacij zanesljiv in trajen vir sredstev, s katerimi naj bi po načelu subsidiarnosti upravljala in razpolagala fundacija sama. V ta namen je bil Svet fundacije, katerega sestavo določa 10. člen zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, dolžan sprejeti najprej akt, ki se imenuje Pravila za financiranje invalidskih, humanitarnih organizacij ter na tej podlagi tudi izvedbeni akt, to je Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev te fundacije, in jih seveda tudi posredovati v državni zbor, ki je izdal soglasje k obema aktoma.
Na podlagi v državnem zboru sprejetega zakona o invalidskih organizacijah in zakona o humanitarnih in dobrodelnih organizacijah pa je, če nič drugega, potrebno oba akta uskladiti z določbami obeh zakonov. Predmetnost s strani Sveta FIHO predloženih sprememb in dopolnitev pravil razrešuje to neskladje in do neke mere tudi upošteva opozorila računskega sodišča, ki je finančno poslovanje fundacije pregledalo lansko spomlad.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke smatra, da je glede na to, da je državni zbor sprejel oba zakona in predhodno tudi zakon o lastninskem preoblikovanju Lotarije Slovenije ter odlok o ustanovitvi FIHA, dolžan k predloženi vsebini pravilnika dati soglasje, zato bomo predlog sklepa, ki ga državnemu zboru posreduje matično delovno telo, tudi podprli.
Ne glede na to, da smo zagovorniki načela subsidiarnosti in samoregulacije na nekem področju, pa ostajamo trdno na tem, da je potrebno celovito preurediti sistem organizacije in delovanja fundacije FIHO s poudarkom na vzpostavitvi mehanizma nevtralnosti tako pri ocenjevanju stanja in delovanja posamezne invalidske organizacije ali humanitarne organizacije in dobrodelne organizacije kakor pri določanju kriterijev za ocenjevanje in vrednotenje njihovih programov. Še posebno pa je potrebno vzpostaviti spremembe v postopkih neposrednega razdeljevanja finančnih sredstev, kajti tisti, ki že dalj časa spremljamo večna medsebojna nasprotja in sumničenja, ki spremljajo vsakoletno razdeljevanje sredstev ne moremo mimo dejstva, da se celotna zgodba vse preveč prepleta z enimi in istimi akterji, to se pravi, si oblikujejo in sprejemajo akte fundacije, ocenjujejo in vrednotijo programe, si dodeljujejo finančna sredstva in na vrhu tega tudi opravljajo nadzor nad porabo teh sredstev.
Mogoče bi bilo reči, da poenostavljeno gledamo na vso to stanje, vendar pa ne moramo mimo dejstva, ki je dovolj korektno zastavljeno v opozorilu računskega sodišča, ko je finančno poslovanje fundacije pregledalo. Tovrstno prakso ni mogoče odpraviti neposredno s spremembo pravil za financiranje invalidsko-humanitarne organizacije, pravilnikom o merilih za uporabo teh sredstev, temveč je potrebno napraviti najprej zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki daje temelj za oblikovanje vseh nadaljnjih aktov fundacije, pri čemer pa je potrebno ohraniti avtonomijo fundacije, a v delovanju fundacije pa vzpostaviti preglednost in nevtralnost pri razdeljevanju sredstev ter učinkovit nadzor nad njihovo porabo. Vse to pa se začne z določitvijo sestave sveta fundacije, ki pa jo zakon v 10. členu, zakon o preoblikovanju Loterije Slovenije, do sedaj zastavlja tako, kot jo, zato je potrebno ta zakon spremeniti.
Zato tudi v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo, da v dobro poslanstva fundacije FIHO vlada čim prej pripravi predlog sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in ga predloži v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Gospod Brenčič hvala vam, da ste državni zbor seznanili s stališčem poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. K besedi vabim predstavnico poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Barbaro Žgajner-Tavš.

BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa za besedo. Današnjo razpravo o spremembah in dopolnitvah pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji bom povzela tudi v povezavi z naslednjo točko, torej tudi s spremembami in dopolnitvami pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Na razprave, ki se ob tovrstnih, rekla bom, socialnih temah ponavadi odvijajo v tej dvorani¸, so večinoma polne leporečja in prekomerne humanosti. Žal pa je delo najbolj gorečih, v navednicah seveda, zagovornikov socialnih pravic in enakopravnosti oziroma enakosti pogosto le pretiran pluralizem oziroma populizem, ki ga je mogoče pospremiti le z grenkim priokusom. Ne bom se dotikala posameznih humanitarnih afer, moram pa omeniti, da so isti ljudje sprejeli zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki posredno izničuje poseben status in namen invalidskih podjetij, da so isti ljudje nasprotovali noveli zakona Slovenske nacionalne stranke, ki uzakonja, da imajo slepi s psom vodnikom pravico do vstopa v vse javne ustanove in prostore. In to kljub temu, da gre za majhno spremembo, ki za družbo nima negativnih posledic, za človeka, ki je odvisen od tovrstne pomoči oziroma tovrstne zadeve, pa je življenjskega pomena. Dvoličnost, dragi gospodje, si lahko ogledate tudi iz magnetogramov septembra leta 2003. In naj ne pozabim prizadevanj Združene liste socialnih demokratov, da dobesedno sesuje amandma Slovenske nacionalne stranke, ki bi invalidom vseh kategorij dopuščal možnost izbire, da se vključijo v zaposlitev in s tem seveda aktivno družbeno življenje. Toliko tudi o enakopravnosti.
Tudi krovnega zakona o invalidih še nimamo in ne nazadnje, neobetaven začetek nove vlade, ki že na prva poslanska vprašanja in pobude, konkretno kolega Saša Pečeta, ki je na vlado podal pobudo za sprejem zakona o duševnem zdravju, ni odgovorila v za to določenem roku. Bojim se, da toliko časa, kolikor časa bo vladala takšna neustrezna politična volja, bodo tudi področja, kakršno je financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij neustrezno urejena. Danes smo že slišali, da pri obravnavanih točkah gre posledično za spremembe, ki jih narekujeta zakon o invalidskih organizacijah in zakon o humanitarnih organizacijah ter ne nazadnje revizijsko poročilo računskega sodišča. Skladno z odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij pa mora k omenjenim spremembam podati soglasje tudi državni zbor. Dejstvo je, da ker se delijo finančna sredstva, ponavadi prihaja do nesoglasij, sploh v primerih, če so le-ta omejena. No, po drugi strani pa seveda razlog tiči v nedodelanih zakonskih določilih. Prav tako je vedno vprašljiv nadzor nad razdeljevanjem teh sredstev, ki pa tudi z današnjimi popravki ne bo popolnoma zadovoljiv in bo zato potrebno v samo področje koreniti poseči. Na sami seji matičnega delovnega telesa je bilo s strani različnih predstavnikov invalidskih društev slišati številne pripombe, ki se v osnovi niso nanašale na obstoječe spremembe tako pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij kot tudi pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Predstavniki teh organizacij so izpostavili pomanjkljivosti v obeh pravilnikih, ki pa jih državni zbor danes žal ne bo obravnaval, ker, kot sem že dejala, niso predmet današnjih sprememb, bodo pa seveda še naprej vplivale na nepopolno urejenost na tem področju. Iz povedanega lahko torej sklepamo, da je potrebno omenjeno področje krovno urediti, tako da danes lahko govorimo le o tako imenovanih lepotnih popravkih, ki pa kljub vsemu prinašajo vsaj delne izboljšave pri delitvi sredstev med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami ter seveda tudi pri nadzoru nad razdeljevanjem tega denarja. V predlaganem besedilu se tako spremeni razmerje prejemnikov sredstev med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami v korist slednjih. Ker me čas preganja, naj samo še zaključim. V poslanski skupni Slovenske nacionalne stranke ne bomo nasprotovali sklepoma o soglasju državnega zbora k omenjenima aktoma, prav tako pa bomo seveda tudi podprli sklep, ki ga je sprejelo matično delovno telo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala za zanimivo stališče. K besedi pa vabim predstavnico Slovenske demokratske stranke gospo Alenko Jeraj, izvolite prosim.

ALENKA JERAJ: Hvala za besedo spoštovani predsedujoči. Predstavniki vlade in fundacije, kolegice in kolegi. Spremembe in dopolnitve pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, o katerih bo tekla razprava v naslednjih dveh točkah, se nanašajo predvsem na spremembo meril za dodelitev sredstev, spremembo delitvenega razmerja pri delitvi finančnih sredstev v korist humanitarnih organizacij ter celovitejši in natančnejši nadzor nad porabo dodeljenih sredstev. Predlagane spremembe je fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij pripravila na podlagi priporočil in zahtev računskega sodišča, ki je pri pregledu poslovanja omenjene fundacije opozorilo na določene nedorečenosti in podalo priporočila. Spremembe in dopolnitve pravil fundacije prinašajo spremembe na področju, ki opredeljuje status invalidskih in humanitarnih organizacij, na podlagi zakona o invalidskih organizacijah in zakona o humanitarnih organizacijah. Predlagani dokument prinaša spremembe tudi pri izvolitvi predsednika komisije fundacije, za katerega izvolitev bo potrebna absolutna in ne več relativna večina članov komisije. Pomembna je tudi sprememba, ki govori o nadzornem odboru, ki so ga do sedaj sestavljali trije člani sveta, po novem pa bo fundacija imela nadzorni odbor treh članov, ki jih svet imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predlogov vlade Republike Slovenije, invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni in humanitarnih organizacij.
Spreminja se tudi člen, ki govori o sejninah in potnih stroških. Po novem določa, da so do sejnin in povračila potnih stroškov poleg članov sveta upravičeni tudi člani nadzornega odbora.
Nov je 36. a člen, ki uvaja celovitejši in natančnejši nadzor nad porabo invalidskim in humanitarnim organizacijam dodeljenih sredstev in v primeru upravičenega dvoma glede pravilnosti in zakonitosti uporabe teh sredstev omogoča fundaciji, da pri pristojnih organih sproži postopek za finančni nadzor. Natančno ureditev izvajanja nadzora ureja pravilnik, ki ga sprejme svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Ob tem ne smemo pozabiti, da je evropski invalidski forum ob obiskih svojih najvišjih predstavnikov v Sloveniji v zadnjih treh letih zelo visoko ocenil delovanje in izvajanje posebnih socialnih programov in način njihovega financiranja.
Ob pogovorih in na, ob tej prilikah, sklicanih tiskovnih konferencah, so poudarjali, da je takšna raven invalidskega varstva ne samo primerljiva s članicami EU, ampak mnogim lahko tudi za zgled. Torej bi bilo nesmiselno rušiti dobre prakse, ampak raje nadgradimo obstoječe in od invalidskih in humanitarnih organizacij ter fundacije zahtevajmo že večji izkoristek od vloženih sredstev v te programe, to pa na način, da v obstoječe programe vključijo še več uporabnikov, uvedejo racionalizacijo stroškov ter hkrati popestrijo svojo ponudbo z načini, ki bodo za posamezne vrste invalidnosti in bolezni najustreznejši.
V prihodnosti bi bilo dobro še bolj natančno nadzorovati porabo sredstev, kar spremembe in dopolnitve pravil in pravilnika tudi prinašajo, z analizami, poročili in s preverjanji izvajanja na terenu. Posebni socialni programi so namenjeni uporabnikom, zato bo njihovo mnenje v prihodnje odločujoče. Invalidske in humanitarne organizacije so izvajalke teh programov, končni cilj pa so uporabniki. Več pozornosti bi v prihodnje veljalo nameniti tudi izvajanju in doseženim rezultatom na terenu, to je pri uporabnikih širom države.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlog sprememb in dopolnitev pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji podpira.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala tudi za to stališče poslanske skupine. Glede na to, da smo zaključili oziroma izčrpali dnevni red predstavnikov poslanskih skupin, sledi razprava poslank in poslancev.
Na seznamu je prva prijavljena gospa Cveta Zalokar Oražem. Izvolite, prosim.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Pred nami so spremembe in dopolnitve dveh aktov, ki pomembno vplivata na razdelitev treh milijard slovenskih tolarjev. S tem, ko se je država oziroma v njenem imenu državni zbor pred leti zavestno odpovedal proračunskemu viru dohodka v korist invalidskim in humanitarnim organizacijam oziroma programom, ki jih te organizacije izvajajo, je dejansko prevzel tudi odgovornost da bo nadzoroval njihovo smotrno in pošteno delitev ter porabo. V vsem tem času sem bila kot poslanka večkrat soočena s stališči različnih posameznikov in posameznic ter organizacij, tako tistih, ki prejemajo sredstva, kot tistih, ki jim to ni uspelo, da so si bile enotne v tem, da se sredstva fundacije ne delijo pošteno, saj neopravičeno udejanjajo monopolni položaj nekaterih organizacij, in da so razmerja med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami glede na prejeta sredstva nepravična, da je predvsem pri invalidskih organizacijah premalo sredstev, le nekaj nad 50% je namenjenih socialnim programom in preveč investicijam. Sporna je sestava organov, ki odločajo o razdelitvi sredstev, saj ni odpravljen konflikt interesov. To dejansko postavlja vse invalidske ter humanitarne organizacije, ki nimajo svojih predstavnikov v svetu FIHO, lahko pa kandidirajo na sredstva, v očitno neenakopraven položaj, saj za razliko od tistih, ki so zastopane v svetu FIHO, ne morejo sodelovati pri določanju meril in pogojev za uporabo sredstev ter pri razporejanju sredstev. Poleg tega veljavna ureditev producira situacijo, v kateri imajo dogovori o razporejanju sredstev med člani sveta prednost pred delitvijo sredstev na podlagi programov, saj mnogi od prejemnikov sredstev tudi odločajo o njihovi razporeditvi.
Vse te trditve je v revizijskem poročilu o pravilnosti poslovanja fundacije FIHO v letih 2001 in 2002 v letu 2004 potrdilo tudi računsko sodišče, ki je ugotovilo, da FIHO ni objektivno ocenjevala programov invalidskih in humanitarnih organizacij in je dodeljevala sredstva društvom, ne da bi prej dovolj podrobno preučila stroške njihovega delovanja in potrebe upravičencev do teh sredstev. Nadalje, da je FIHO dodeljevala dodatna sredstva, ne da bi oblikovala ustrezne kriterije, da FIHO ni zagotavljala ustreznega pregleda na dodeljevanje in porabo sredstev, saj ni evidentirala in izkazovala financiranja po posameznih namenih ter da FIHO ni zagotavljala ločevanja funkcij opravljanja in nadziranja, kar povečuje tveganje pri njenem poslovanju.
Ker so bile pri revidiranju poslovanja ugotovljene te nepravilnosti, je morala FIHO v roku 70-ih dni po prejemu tega poročila predložiti odzivno poročilo, popravljalni ukrepi so se morali nanašati na izdelavo novih meril fundacije za ocenjevanje programov in dodeljevanje sredstev, s katerimi bodo natančneje opredeljeni programi in stroški, ki bremenijo socialne programe sofinanciranja, delovanja organizacij in njihovih naložb ter določeni standardi za vrednotenje programov in zagotavljanje enakih pogojev, dopolnitev pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, ureditev knjigovodskih evidenc, začetek postopkov za spremembo članstva v organih fundacije, ki bo zagotavljala uresničevanje načela nezdružljivosti funkcij.
Predlog sprememb in dopolnitev aktov o soglasju, h katerim se mora danes izreči državni zbor, naj bi bil torej korak k odpravi teh pomanjkljivosti in nepravilnosti. Naj najprej poudarim, da me veseli, da sprememba prinaša tudi spremenjeno razmerje med sredstvi, ki so namenjeni invalidskim in humanitarnim organizacijam, in sicer iz razmerja 25:75 na razmerje 35 za humanitarne in 65 za invalidske organizacije, kar je zagotovo korak naprej in ga pozdravljam. Žal pa moramo ugotoviti, da so vse ostale spremembe in dopolnitve, ki jih je tako rekoč terjalo računsko sodišče, bolj ali manj kozmetične narave in ostajajo na povsem načelnih in splošnih dikcijah. Te pa še vedno omogočajo široki diapazon interpretacije in manipulacije ter ne odpravljajo konflikta interesov, ne uvajajo zadostne metodologije razdeljevanja finančnih sredstev in ne nazadnje kršijo tudi načela inštituta javnega razpisa. Če sem nekoliko konkretnejša: predlagane spremembe in dopolnitve ne konkretizirajo meril ter pogojev za dodeljevanje sredstev, temveč jih puščajo preveč ohlapne, dvoumne in nejasne. Smiselno bi bilo, recimo, uporabiti že izdelano metodologijo, ki jo za svoje razpise uporablja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ali pa ki jo uporabljajo občine, na primer Mestna občina Ljubljana, kar bi bilo lažje tudi za prijavitelje, saj bi na istih obrazcih izpolnjevali programe za različne financerje. Metodologija ministrstva je po moji oceni dobra in bi bila tudi učinkovita in bistveno jasnejša, kot je trenutno stanje. Pri tem je tudi pomembna tako imenovana uporabniška ura, ki zelo jasno pove ter vrednoti učinkovitost ter smotrnost posameznega programa oziroma določi, koliko ur programske pomoči imajo uporabniki dejansko od programa ali bolje, koliko ur programske pomoči letno nek program dejansko nudi in zagotavlja. Predlagane spremembe in dopolnitve ne uvajajo evalvacij, ki so pomemben indikator izboljšav na eni ter nepravilnosti na drugi strani. Jasno bi moralo biti tudi opredeljeno, da člani komisij, ki odločajo o razdelitvi sredstev, ne smejo biti zaposleni ali v vodstvu organizacij, ki sredstva prejemajo, kakor se to dogaja sedaj, kar jasno kaže na konflikt interesov. Ravno tako bi moralo biti jasno zapisano, da morajo biti člani nadzornega odbora fundacije strokovnjaki s področja socialnega varstva, zdravstva ali financ, ne pa člani organizacij – prejemnic finančnih sredstev iz fundacije oziroma ne smejo v okviru organizacij prejemnic opravljati nobene funkcije. Jasno bi moralo biti tudi opredeljeno razmerje med financiranjem oziroma sofinanciranjem posebnih socialnih programov in storitev ter delovanjem organizacij. Pri tem naj dodam, da je 25% sredstev za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje zelo velik delež in bi se moral zmanjšati na največ 10 do 15%, saj menim, da je naložba v človeka pomembnejša od naložb v zidove in strehe. Predlagane spremembe in dopolnitve v kar največjem delu žal niso takšne, da bi prinesle tudi dejanske spremembe, da bi zadostno in primerno odgovorile na očitke računskega sodišča. Očitno je, da danes ne bomo zaključili tega poglavja. Upam, da je temu tako, ne glede na izid glasovanja o soglasju k tema dvema aktoma in da bo potrebno v ta dva pomembna dokumenta v prihodnosti tudi nekoliko bolj resno in vsebinsko poglobljeno poseči. Pri tem pa se bo potrebno, tako kot je bilo to izpostavljeno in ugotovljeno tudi na odboru, tako rekoč soglasno tudi podprto, vrniti na izhodišče, to je k zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in spremeniti razmerja v svetu FIHO, ki so danes povsem neustrezna z vidika konfliktov interesov in nezdružljivosti funkcij, na kar je bilo tudi jasno opozorjeno s strani računskega sodišča. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam poslanka Oražmova. K besedi pa vabim predlagatelja. (Ne.) Potem opozarjam, da nam je ostal predviden čas za to točko, in sicer 14 minut. Na podlagi poslovnika sprašujem, če je interes med poslankami in poslanci, da se tudi tisti, ki niso bili do sedaj prijavljeni, prijavijo za razpravo k tej točki. Ker ne vidim interesa in želje, se opravičujem, gospod Štebe imate 5 minut, to pa je tudi edina razprava. Hvala.

MAG. TOMAŽ ŠTEBE: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz kot član odbora bi vseeno opozoril na ugotovitve, ki so bile tudi podane na seji odbora, in sicer da poleg vseh teh sprememb, ki bi morale biti narejene v vsebinskem smislu, da bo treba poseči tudi v samo zakonodajo o humanitarnih in invalidskih organizacijah, pa tudi nekako ugotoviti, kaj sodi med invalidskimi organizacijami, med invalidi, kaj sodi pod humanitarnost in kaj pod zdravstvo oziroma zdravje ter nekako zadeve urediti in jih zakonsko opredeliti tako, da bodo bolj transparentne in da nekako ne bo teh neustreznosti, ki so danes prisotne. Jaz računam, da bo vlada, ki je pravzaprav podedovala to neurejeno stanje iz preteklih let, iz preteklega desetletja, k temu pristopila celovito in uredila, po mojem mnenju, stvari tako, da bomo imeli morebiti samo humanitarne organizacije, tisto v zvezi z invalidi, kar sodi pod posebno skrb, pa prenesli na področje zdravstva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam. S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji bomo v skladu s časovnim potekom seje odločali danes v okviru glasovanja, pol ure po končani 8. točki dnevnega reda oziroma najkasneje ob času, določenim za glasovanje. S tem prekinjamo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO – OBRAVNAVA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PRAVILNIKA O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Ob tem vas seznanjam, da je skupni čas razprave, predviden za to točko, 55 minut. Spremembe in dopolnitve pravilnika je v obravnavo državnemu zboru predložila fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Dajem besedo direktorju fundacije mag. Cvetu Uršiču za dopolnilno obrazložitev. Izvolite, prosim.

MAG. CVETO URŠIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, cenjene gospe poslanke in gospodje poslanci. Fundacija v letu 2005 financira 79 invalidskih in humanitarnih organizacij, od tega 21 invalidskih in 55 humanitarnih organizacij. Število organizacij, ki kandidirajo za sredstva in tudi izpolnjujejo pogoje za njihovo pridobitev, iz leta v leto narašča. Ob tem želim še poudariti, da se praktično vsaj polovica prebivalcev oziroma državljanov Slovenije vsaj enkrat v življenju sreča s katero od teh organizacij in so ali smo koristniki njihovih programov in storitev. Naj naštejem samo nekatere organizacije, ki se financirajo iz sredstev fundacije. To so klasične dobrodelne organizacije, kot so na primer Karitas, Rdeči križ ali pa EHO podpornica, to so invalidske organizacije, v katere so vključeni ljudje z različni vrstami invalidnosti, to so različna društva, ki nudijo programe in storitve ljudem z izkušnjo duševne bolezni, to so različna društva, ki izvajajo programe za pomoč odvisnikom, to so različna društva kroničnih bolnikov, od bolnikov po operaciji srca, s pljučnim rakom in tako naprej. Vemo, da te organizacije izvajajo programe in storitve, ki pomembno vplivajo na socialno varnost in kvaliteto življenja vseh uporabnikov, ne samo članov organizacij. Zato je povsem jasno, kaj pomenijo sredstva fundacije za uporabnike teh storitev oziroma programov. Poudarjam to, kar sem že uvodoma povedal, sredstev, ki jih dobivajo uporabniki oziroma programov, ki jih zagotavljajo društva oziroma organizacije, ki se financirajo s strani fundacije, ni moč nadomestiti s sredstvi iz drugih virov. Zato se v fundaciji zelo zavedamo odgovornosti, ki jo je pred nas postavila država, s tem ko financiramo te organizacije. Zelo se zavedamo odgovornosti in v celoti podpiramo ureditev, ki zagotavlja avtonomijo fundacije. Obenem pa zelo podpiramo tudi ureditev, ki zahteva oziroma zagotavlja preglednost pridobivanja sredstev in porabe sredstev. Podpiramo ureditev, ki zagotavlja taka merila in take kriterije, ki so primerljivi s kriteriji drugih organizacij ali ki financirajo tovrstne organizacije, oziroma programe: ali so to ministrstva, ali so to občine, ali so to posamezni donatorji.
Tako smo tudi pripravili predlog sprememb, dopolnitev pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Izpostavil bi najprej 1. člen sprememb in dopolnitev, v katerem je drugače urejeno razmerje med sredstvi, ki jih pridobijo invalidske in pa humanitarne organizacije. Novo delitveno razmerje je 65% v korist invalidskih in 35 v korist humanitarnih organizacij.
V 2. členu urejamo mesečno delitev sredstev. Organizacije naj bi praviloma dobile sredstva vsak mesec.
Pomemben je še 6. člen, ki zagotavlja, ki določa merila za delitev sredstev. Ta merila, kot lahko vidite, smo razdelili v več skupin: skupna, splošna merila, torej merila, ki zagotavljajo racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost, vzajemnost in pa solidarnost pri delitvi sredstev. Nato so skupna merila in nadaljujemo s posebnimi merili za invalidske organizacije, za financiranje posebnih socialnih programov, posebna merila za financiranje socialnih programov humanitarnih organizacij in na koncu smo še posebej razdelali merila za financiranje delovanja teh organizacij in posebna merila za financiranje naložb.
Pomemben je še 11. člen v predlogu, ki govori o notranjem nadzoru. Vztrajamo pri tem, da mora biti omogočen vedno in povsod nadzor nad porabo sredstev, ki jih zagotavlja fundacija. Če so ta sredstva uporabljena nenamensko, potem se mora tudi ustaviti financiranje, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
To so temeljne spremembe. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam, gospod Uršič. Spremembe in dopolnitve pravilnika pa je obravnaval odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide, kot matično delovno telo. Zato ponovno prosim predsednika odbora, Stanislava Brenčiča, da poda poročilo.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Tudi ta akt, to je pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, je odbor obravnaval podobno kot predhodni dokument na isti seji, to je na 1. redni seji. Težko je kaj posebnega iz tega poročila predstaviti, glede na to, da je praktično bila predmetnost tega pravilnika tako v razpravi kot v podaji sklepov utopljena v razpravo ob predhodni točki.
Zato naj rečem samo to, da se je odbor podobno kot pri pravilniku, ki smo ga obravnavali malo prej, tudi tu odločil, da predlaga državnemu zboru, da da soglasje k strani sveta fundacije predloženemu pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. In ravno tako kot pri prejšnji točki smo tudi, ko smo obravnavali ta dokument, predlagali vladi, da čim prej pripravi predlog sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam, gospod Brenčič. Enako kot pri prejšnji točki vlada ni prijavljena k razpravi, je pa prisotna ob obravnavi. Če boste ocenili, da potrebujete besedo, vam jo bom kot predsedujoči seveda tudi dal.
Sedaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi na vrsti je predstavnik Nove Slovenije, mag. Franc Capuder, izvolite.

MAG. FRANC CAPUDER: Sredstva fundacije, ki jih pridobijo invalidske in humanitarne organizacije, so namenjene temu, da te organizacije po svojih programih zagotavljajo okolje in pogoje, v katerih živijo invalidi ter so namenjena za doseganje plemenitih človekoljubnih ciljev na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih izvajajo humanitarne organizacije v obliki programov in storitev v neposredno korist posameznikov.
Kot je bilo danes že večkrat omenjeno, je računsko sodišče v svojem poročilu o delovanju fundacije za leto 2001 in 2002 zahtevalo, da se zbirajo nova merila fundacije za ocenjevanje programov in dodeljevanje sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam ter se izvede dopolnitev pravilnika, s katerimi bodo jasno določeni postopki dodeljevanja dodatnih sredstev in bo zagotovljena preglednost odločitev tudi z vidika namenskosti uporabe sredstev fundacije FIHO. V obdobju po ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji je opazen trend naraščanja števila humanitarnih organizacij, tudi zaredi tega, ker so se začeli bolniki z raznovrstnimi boleznimi organizirati v svoja društva, za kar imajo navsezadnje osnovo tudi v zakonu o humanitarnih organizacijah.
Vsa ta dejstva so pripeljala svet fundacije do tega, da je svet sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in jih poslal v državni zbor v potrditev. Glede na razpravo v matičnem odboru predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij v svetu fundacije soglasno podpirajo delitev sredstev fundacije v razmerju 65% za invalidske in 35% za humanitarno organizacije. Čeprav je bilo v sami razpravi na odboru opozorjeno tudi na to, da naj procent delitve ne bi bil fiksen, ampak bi lahko variral. Ključen v spremembah in dopolnitvah pravilnika je nadalje 6. člen, ki govori o merilih za delitev sredstev, in 11. člen sprememb in dopolnitev, kjer je jasno zapisano, da so invalidske in humanitarne organizacije dolžne fundaciji pri opravljanju nadzora zagotoviti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov in storitev ter razpolaganja s pridobljenimi sredstvi fundacije.
Na matičnem odboru smo brez glasu proti podprli predlagane spremembe in dopolnitev in tudi v poslanski skupini Nove Slovenije bomo podprli spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam, mag. Capuder. K osrednji govornici pa vabim predstavnika Slovenske ljudske stranke gospoda Stanislava Brenčiča. Izvolite.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Naša poslanska skupina bo podobno kot pri pravilih tudi pri pravilniku podprla predlog sklepa, ki ga je matično delovno telo predložilo plenumu in s tem dalo soglasje k pravilniku.
Želel bi pa povedati samo to, da je poslanstvo fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ter dobrodelnih organizacij za celotno invalidsko varstvo, za sistem tega invalidskega varstva pri nas silno pomembno in dobra rešitev. Brez takega pristopa praktično naši invalidi in to področje ne bi moglo biti niti tako ustrezno organizirano kot je, in tudi ne bi moglo biti dokaj uspešen sogovornik državnim organom. Zato želim to povedati, da dobivamo tokratni sklic, tokratni državni zbor in tokratna vlada sorazmerno dobro doto iz minulega mandata tako po vprašanju zakonskega urejanja tega področja kot tudi pri pristopanju k posameznim vrednotenjem tega področja kot celote. Edino, kar nam ostaja, je to, da nadaljujemo tam, kar nam je ostalo, in da vse akte fundacije uredimo tako, da odpravimo to večno mučenje znotraj sistema invalidskega varstva, ki je vzpostavljeno in zaradi česar je tudi tekla sorazmerno pristna razprava na odboru in tudi pri podaji sodišč tukaj in razpravah poslancev. Še enkrat pa povem, nismo dobili slabo doto s tega področja kot državni zbor in tudi ne kot vlada. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala lepa vam, gospod Brenčič. K besedi vabim predstavnico Slovenske demokratske stranke, gospo Alenko Jeraj.

ALENKA JERAJ: Spoštovani predsedujoči, predstavniki vlade in fundacije, kolegice in kolegi. Spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij prinašajo spremembo delitvenega razmerja pri delitvi finančnih sredstev v korist humanitarnih organizacij in pa celovitejši in natančnejši nadzor nad porabo dodeljenih sredstev. Predlagane spremembe je na podlagi priporočil računskega sodišča predlagala fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Spremembe in dopolnitve prinašajo spremembo delitvenega razmerja v korist humanitarnih organizacij. Do sedaj je, kot vemo, veljala razdelitev 75% sredstev za invalidske organizacije in 25 za humanitarne. Glede na povečanje števila humanitarnih organizacij se razmerje povečuje v korist humanitarnih, ki bodo tako upravičene do 35% sredstev, invalidske pa do 65%.
Znesek sredstev za humanitarne organizacije se potem razdeli med splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč v razmerju, ki ga vsako leto določi svet na predlog komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev.
Z novo ureditvijo bodo spremenjeni tudi upravičenci za pridobivanje sredstev FIHO glede na spremenjeno zakonodajo, ki ločeno obravnava humanitarne in invalidske organizacije, saj je vsaka kategorija obravnavana v posebnem zakonu, torej ločeno v zakonu o invalidskih organizacijah in zakonu o humanitarnih organizacijah.
Nova ureditev prinaša spremenjena merila za dodelitev sredstev in določa prednost pri izbiri financiranja dejavnosti. Podrobno ureja tudi ugotavljanje namenske porabe odobrenih sredstev, kar je še posebej pomembno, ter sankcije za nenamensko porabo sredstev. Organizacije morajo omogočiti vpogled v dokumentacijo, dajati potrebne podatke in pojasnila. Če organizacija ne omogoči nadzora, vpogleda v dokumentacijo, se ji ukine izplačevanje odobrenih sredstev za tekoče leto. V primeru, da so namenska sredstva uporabljena za drug namen, kot je bilo odobreno, je potrebno poprejšnje soglasje sveta.
Kot je že bilo danes omenjeno, je nujno, da vlada Republike Slovenije čim prej pripravi in predloži državnemu zboru v obravnavo in sprejem predlog sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, kar je bil tudi sklep matičnega odbora. Z današnjim sprejemom sprememb in dopolnitev, ki so nujne in skladne z omenjenimi priporočili računskega sodišča, problematike financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v celoti ali pa vsaj nedokončno verjetno ne urejamo, in se bomo v prihodnje o tem še pogovarjali. Potreben bo celovit pristop k reševanju te občutljive tematike, saj se število društev povečuje, pojavljajo se novi programi, spremembe in dopolnitve pravilnika pa so kljub temu pogoj, da se spremembe pri razdelitvi sredstev tudi zgodijo. Čas bo seveda pokazal, ali so bile rešitve ustrezne in dokončne, ali pa jih bo potrebno še dopolnjevati.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji podpira.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala lepa za stališče. K besedi pa vabim predstavnika poslanskega kluba Liberalne demokracije, Ljuba Germiča. Izvolite.

LJUBO GERMIČ: Hvala lepa. Vsebina predloženih sprememb in dopolnil, meril in pogojev za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je tesno povezana s spremembami in dopolnitvami pravil fundacije, kot je bilo danes že velikokrat rečeno, in so posledica sprejetih zakonov na področju invalidskih in humanitarnih organizacij ter zahtev računskega sodišča. Tako se na podlagi zahtev računskega sodišča spremembe nanašajo na predložena nova merila fundacije za ocenjevanje programov in dodeljevanje sredstev fundacije, s katerimi se opredeljujejo programi in stroški, ki bremenijo socialne programe. Nadalje se uvajajo spremembe na področju nadzora, kjer so s predlogom sprememb organizacije dolžne fundaciji pri opravljanju nadzora zagotoviti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov in porabi sredstev. S spremembami se določijo postopki za dodeljevanje dodatnih sredstev in zagotavlja večjo preglednost odločitev z vidika namenske uporabe dodeljenih sredstev fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij.
Seveda pa se tudi pri uvajanju sprememb pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacij srečamo z izvirnim problemom, ki bi moral rešiti vprašanja postopkov za spremembo članstva v organih fundacije in ki bi zagotavljal uresničevanje načela nezdružljivosti funkcij. Ta vprašanja pa bodo lahko rešena le s spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija in posledično odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ena izmed pomembnih sprememb in dopolnitev pravilnika o merilih je opredeljena v 1. členu sprememb in dopolnil, ki na novo postavlja razmerje med deležem sredstev, namenjenim invalidskim in humanitarnim organizacijam. Kljub temu da je bila odločitev sprejeta s konsenzom v svetu fundacije, je po našem mnenju ostro postavljena meja lahko ovira za glede na aktualne dogodke prožne in potrebne odločitve.
V poslanskem klubu bomo predlagane spremembe, kljub temu da menimo, da sicer izboljšujejo zatečeno stanje, a so še vedno nezadostne, podprli, hkrati pa, kot smo že utemeljili pri prejšnji točki, podprli tudi dodaten sklep odbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam za predstavitev stališča poslanskega kluba Liberalne demokracije. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Na mojem seznamu prijavljenih sta dve poslanki, in sicer k besedi vabim gospo Cveto Zalokar Oražem, ki je ni, tudi druga poslanka se je odpovedala. Sprašujem predlagatelja materije, če še želi spregovoriti? Izvolite, prosim.

JANKO KUŠAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, dragi poslanci. Dovolite mi, da se v imenu sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij vam zahvalim za pripravljenost, da boste podprli predlagane spremembe pravil in pravilnika naše fundacije. Iz vaše razprave je bilo mogoče razbrati, da ocenjujete, da je fundacija v preteklost kljub nekaterim pomanjkljivostim, o katerih ste govorili, zagotovo opravila pomembno delo. S tistimi, ki se srečujemo v naši fundaciji, so družbeno zelo občutljiva skupina in to je bilo danes tudi ugotovljeno, zato seveda smo si vseskozi prizadevali, da bi bili čim manj krivični do posameznih organizacij, ki so kandidirala za sredstva, tudi ob spremenjenih. Verjemite, kakršnihkoli spremembah, ki jih bomo v bodoče opravili oziroma ki bodo predlagane s spremembo zakona, ne bo mogoče vedno vsem zadovoljiti v njihovih zahtevah, vedno bodo ostale še organizacije, ki ne bodo zadovoljne. Računamo oziroma letos je bilo milijarda in pol zahtevkov več, kot je sredstev na razpolago. Lahko se pa zgodi glede na evropsko direktivo – upajmo, da ne -, da bo na področju sprememb Loterije Slovenije prišlo do določenih sprememb, kjer bodo imeli možnost tudi tujci nastopati na tem terenu. Upajmo, da ne. V primeru, da bi to nastopilo, bo seveda sredstev glede na koncesijsko dajatev, bistveno manj in delo fundacije bo vedno težje. Število organizacij se je s sprejetim zakonom o humanitarnih organizacij iz leto v leto povečuje.
Skratka, ko se bo ministrstvo in kasneje, ko boste dobili predlog za eventualne spremembe zakona o Loteriji Slovenije in kasneje odloka – strpno in odgovorno poskušajmo obravnavati to tematiko, ker gre za izredno občutljive skupine. Delo ni lahko in verjemite, da kritike, ki so bile danes ali pa bi rekel jaz jih bolj jemljem kot priporočila in pripombe in predlog, kako najprej, niso preproste in ni stvari tako preprosto včasih tudi ne pred odločitvijo sprejemati, kot je to na svetu fundacije. Še enkrat hvala za pripravljenost, da bomo lahko tudi s tem, kot ste povedali, minimalnim spremembah naprej delovati. V nadaljevanju želimo seveda dobro sodelovanje pri pripravi sprememb tega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Hvala vam, gospod Kušar, za dodatna pojasnila. Ker je bil pod 8. točko predviden čas 55-ih minut za razpravo, smo ga porabili 31, sprašujem poslanske in poslanke, če je še kakšna težnja, želja po razpravi. Glede na to, da ne vidim interesa, s tem tudi zaključujem razpravo. O predlogu sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji bomo v skladu z časovnim potekom seje odločali danes v okviru glasovanja ob 11.45 uri. Hvala za enkrat.

(Seja je bila prekinjena ob 11.12 uri in se je nadaljevala ob 11.45 uri.)

PODPREDSEDNIK SAŠO PEČE: Kolegice, kolegi prosim, če zasedete svoj prostor. Spoštovane kolegice, kolegi prosim, če se umirite in zasedete svoja mesta. Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Kolega Pavel Rupar, se, prosim usedete in omogočite, da državni zbor normalno nadaljuje s svojim delom? Hvala.

Nadaljujem s prekinjeno 7. točko dnevnega reda – obravnava sprememb in dopolnitev pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa. Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji z dne 18.5.2004 in 8.7.2004, kakor izhaja iz celovitega besedila z dne 15.7.2004. Želi kdo obrazložiti glas? Ne vidim interesa, zato bomo prešli na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 69 poslancev, proti nobeden.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nobeden.)
Ugotavljam, da je državni zbor predlagani sklep sprejel.

SAMO BOG NAM LAKO POMAGA.

Vsi so bili za. Nihče ni imel pomislekov.
Preberem da so staroevropejci z zavistjo zelo ugodno ocenili naše razmere v invalidskih organizacijah.
Me prav zanima, od kod oni dobijo sredstva, kako so organizirani, kako in kdo plačuje socialne programe, izobraževanje…

Upam, da ni njihova dobra ocena posledica:
Eventuelnega razsula v invalidski politiki pri njih
Posledica še prisotnih ostankov bivše komunajzarske organiziranosti
Posledica da smo dobri branjevci in znajo naši vodilni dobro prodati tudi škart robo neizkušenemu kupcu.

Verjetno državni zbor in stranke gledajo čisto iz drugega zornega kota kot tisti ki smo v tem.
Glavno jim je, da vsaj navzven klapa, dokler v javnosti ne poči, ali pa v medijih.
Češ naj kar sami med sabo uredijo.

Kot prvo bi sam rekel, da morajo biti vodilni ljudje brez masla na glavi in brez gor pod preprogo pometenih lumparij. (ljudje vredni zaupanja)
Kot drugo, bi morala država bedeti nad razmerami , pravilniki, statiti razdeljevanjem… ker so nemočni invalidi zlahka žrtve raznih maturantov, bizantincev, valptov, zastraševalcev in kaznovalcev…

Ja kakšne očitke so meli nekateri na netu sam nad pravilniki med gluhimi (kokr sem doumel, so nekateri na nivoju vrtca, kjer je vzgojitelj absolutna neprizivna ablast)

Druge invalide ne morem doumeti, ampak iz tistega malo kar uvidim iz našega nemega loga je ogromno lumparije in tragedija za naprej.
Tle se gre enim zgolj za biti ali ne biti, drugim pa za čimveč namolzti, podreti, izkoristiti, nagrabiti.
Zato bo bodočnost bolj mračna kot bi bila.

O modrosti in dobronamernosti politike ne bi govoril, smreka.

Leva usmerjenost polni svoj levi žep, desna pa svoj desni žep. Torej; stvar interesa ne pa prepričanja.

Edini način je lobiranje.
Nekoga moraš osebno spoznati in ga nonstop pumpaš, mu kažeš korenček..

Skratka ZAKULISNO DELO.
Lobiranje.
Bral sem da se da zunaj najeti neke organizacije ali tipe, ki lobirajo zate pri vplivnih.

Na pravičnost, poštenje, solidarnost, vest…. NE RAČUNAJTE VEČ.
To je žal passe.

11. julij 2005
invalidi

Nenavadno razdeljevanje

Del denarja, ki ga vplačamo za igre na srečo, dobijo invalidske organizacije. Ga porabljajo namensko in racionalno?

Protest invalidskih organizacij pred parlamentom 12. maja letos

foto: Matej Leskovšek

Konec minulega tedna so se pred poslovalnicami Loterije Slovenije vile dolge vrste. Čakajoči so tuhtali, katera kombinacija številk bi jim lahko prinesla milijone. Na lotu se je namreč obetal rekorden dobitek v višini 750 milijonov tolarjev. V tistih dneh je YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa znova opozorilo, da prihaja do nenavadne delitve denarja med slovenskimi invalidskimi organizacijami. Invalidske in humanitarne organizacije se napajajo iz dela denarja, ki ga Slovenci vplačamo za igre na srečo. Če denimo kupimo listek za loto, Loterija Slovenije 80 odstotkov vplačanega denarja odvede fundaciji FIHO, ta pa denar razdeli med invalidske in humanitarne organizacije.

V YHD so že leta kritični do tega, kako se deli loterijski denar. Niso edini, so le najglasnejši. Minuli teden je YHD opozoril, da je FIHO pri zadnjem, dodatnem razdeljevanju sredstev za leto 2005 kar 41 odstotkov sredstev namenil za najrazličnejše naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje. Čeprav v pravilniku o razdeljevanju sredstev piše, da se lahko za tovrstne naložbe nameni največ 25 odstotkov vseh sredstev. Določilu je sicer dodana beseda “praviloma”. A razlika med 25 in 41 odstotki je velika. Kdo torej porablja tisti del FIHO-vih sredstev, ki je namenjen invalidskim organizacijam? Je poraba tega denarja namenska? Je racionalna?

Nastanek fundacije FIHO

Na Slovenskem smo prve invalidske organizacije dobili v 60. letih. Invalide so združile glede na njihovo diagnozo. Združenja so tako dobili slepi, gluhi, paraplegiki … SZDL pa je določila, da se bodo te organizacije financirale z loterijskimi sredstvi. Do invalidnine iz državnega proračuna so bili po delavski in vojni zakonodaji upravičeni le delovni in vojni invalidi. Drugi so tako dobili loterijska sredstva, ki so se takrat delila brez razpisov, programov in finančnih načrtov ter brez kakšnih poročil. “Stare” ali velike invalidske organizacije so se zadnja leta združevale v Svetu invalidskih organizacij Slovenije (SIOS). Krmilo SIOS-a je že ob nastanku prevzel Boris Šuštaršič, dolgoletni predsednik Društva distrofikov Slovenije, in, mimogrede, tudi dvakratni državni svetnik, o katerem je Mladina razkrila, da je bil na svetniški položaj izvoljen na podlagi neresničnih podatkov, ki so jih republiški volilni komisiji poslale invalidske organizacije. Zadnja leta je zaradi nezadovoljstva z delovanjem “starih” invalidskih organizacij nastalo nekaj novih, manjših organizacij, ki invalidov večinoma ne ločujejo več po diagnozi. S tem pa se je povečalo tudi število prosilcev za loterijska sredstva.

Že pred leti je bilo nekaj poskusov, da bi naredili porabo sredstev za invalide bolj transparentno. Nekateri so rešitev videli v tem, da bi se začel loterijski denar stekati kar neposredno v proračun in da bi z njim razpolagala vlada. Predlog ni bil sprejet, loterijska sredstva so ostala ločena od proračuna, zaradi preglednejšega razdeljevanje sredstev pa je bila ustanovljena fundacija FIHO. A zapletlo se je že pri sestavi sveta fundacije. Nekateri so menili, da bi morali o tem odločati tisti, ki bi jih v FIHO imenoval parlament. Drugi so vztrajali, da morajo pri razdeljevanju denarja sodelovati tudi tisti, ki bodo denar nazadnje dobili. Bitko so dobili slednji. V svetu fundacije FIHO, ki potrjuje vse odločitve fundacije, sedijo dva predstavnika vlade, po en predstavnik Rdečega križa, Slovenskega Karitasa in Gorske reševalne službe, osem predstavnikov humanitarnih organizacij in 14 predstavnikov invalidskih organizacij. Te imajo v njem 14 od 27 članov. SIOS torej obvladuje svet fundacije FIHO. Invalidske organizacije pa so tolikšen vpliv v njej dobile tudi zato, ker je bilo v tistem času ustanovljenih pet novih invalidskih organizacij, ki so postale SIOS-ove zaveznice. Marsikdo pomembno vlogo pri tem pripisuje Šuštaršiču, ki sicer ni dobil mesta v svetu fundacije, se pa sej redno udeležuje in na njih veliko razpravlja.

Kritike

Kritike načina razdeljevanja denarja tudi po vpeljavi novega sistema niso pojenjale. Predvsem zato, ker je organizacijam, ki so dobile predstavnika v svetu fundacije FIHO, pripadla večina sredstev. Letos so denimo od 2,25 milijarde tolarjev dobile približno 90 odstotkov. Največ je dobila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 298 milijonov, nato pa še 12 milijonov. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je dobila približno 285 milijonov, nato še 11,7 milijona. Zveza delovnih invalidov Slovenije je dobila 272 milijonov, nato še 7,2 milijona … Nečlanice SIOS-a so na repu 21 invalidskih organizacij, ki so prejele sredstva.

Poleg tega so številne invalidske organizacije za svoje predstavnike v svetu fundacije FIHO imenovale kar svoje funkcionarje. Nekateri so dobili položaj tudi v komisiji za razdeljevanje sredstev, nekateri v nadzornem svetu. Denar so torej delili sami sebi in se hkrati nadzirali. Kolizijo interesov je pod drobnogled vzelo računsko sodišče. “FIHO je v odzivnem poročilu pojasnil, da bo spremenil tisti člen pravil, ki določa članstvo v nadzornem odboru – to je fundacija tudi storila, državni zbor pa je dal soglasje k spremembi,” trdi Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Dobri poznavalci problematike sicer pravijo, da se sredstva za invalidske organizacije razdelijo, še preden se jih loti FIHO. O sredstvih naj bi odločali znotraj SIOS-a. Najpomembnejšo vlogo pri tem naj bi poleg Borisa Šuštaršiča imeli sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Nevenka Ahčan, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Aljoša Redžepovič in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Sicer pa so sporna tudi merila, na podlagi katerih se denar deli. Merila namreč določajo, da morajo posamezni programi zagotavljati na primer: “večjo socialno varnost in vključenost v običajno življenje” ali pa “ohranjanje zdravja”. Ne določajo pa, kaj konkretno naj bi to pomenilo.

Glede na to, da sta letos sredstva za program Ohranjanje zdravja dobili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (7,7 milijona tolarjev) in Zveza paraplegikov Slovenije (3,8 milijona tolarjev), smo predstavnike teh dveh zvez vprašali, kako izvajata program. Odgovorov do zaključka redakcije nismo dobili. Na nenavadna merila je v zadnjem času opozarjalo tudi društvo YHD. Letos so za projekt Neodvisno življenje hendikepiranih, v sklopu katerega lahko invalidi dobijo asistente za pomoč pri samostojnem življenju, od fundacije FIHO dobili devet, nato pa še 10 milijonov. Pravijo, da bi za financiranje več kot 70 asistentov potrebovali 50 milijonov. “Ob tem pa je Društvo študentov invalidov Slovenije pri dofinanciranju dobilo 19,3 milijona, čeprav ima le štiri ali pet asistentov,” pravi predsednica društva YHD Elena Pečarič. Pravi tudi, da Društvo distrofikov Slovenije za podobne programe, v katerih sodeluje 40 uporabnikov, dobi 62 milijonov. Mimogrede, FIHO naj bi kmalu dobil novo članico, Eleno Pečarič, ki jo mora potrditi le še parlament, tako da ji bo po dolgih letih vztrajanja torej le uspelo priti v družbo velikih.

Očitki se nanašajo tudi na sredstva, ki jih FIHO deli mimo javnega razpisa. Letos je iz presežkov Društvu paraplegikov Slovenije izplačal 450 milijonov tolarjev. Za gradnjo počitniškega doma v Pacugu. Sekretarka fundacije FIHO Breda Vrečko pravi, da so sredstva dobili zato, ker so se jim odpovedale druge organizacije in ker sta nanje pritisnila vlada in parlament. Nekateri pa menijo, da gre za povsem zgrešeno investicijo, predvsem zato, ker naj bi imel dom ogromne obratovalne stroške. Koliko bo znašala celotna investicija? Kolikšni bodo stroški obratovanja? Zveza paraplegikov na naša vprašanja ni odgovorila. Tako nam tudi ni uspelo preveriti, ali so resnična namigovanja, da naj bi zveza sredstva za Pacug dobila zato, da bi podprla SIOS pri samopreoblikovanju v nacionalni svet invalidskih organizacij.

Čeprav FIHO-va sredstva niso proračunska, se jih je lani lotilo računsko sodišče. Ugotovilo je, da je FIHO sredstva dodeljeval društvom, ne da bi prej dovolj podrobno proučil stroške njihovega delovanja in potrebe upravičencev teh sredstev. In da so merila za razdeljevanje denarja “opisna in premalo konkretno opredeljena”, da ne omogočajo “objektivnega ocenjevanja programov” in zato tudi ne “enakega dostopa do sredstev pomoči fundacije”. FIHO je pravila potem sicer spremenil, a mnogi menijo, da nova niso kaj prida natančnejša od prejšnjih. Računsko sodišče je fundaciji FIHO še naložilo, naj razdeljevanje sredstev iz razmerja 25 : 75 spremeni v razmerje 35 : 65, tako da bi humanitarne organizacije dobile 10 odstotkov več denarja.

Nekateri menijo, da bo financiranje invalidskih organizacij uredil novi zakon o Loteriji Slovenje, ki ga vlada menda že pripravlja in ki naj bi invalidskim funkcionarjem po nekaterih podatkih prepovedal udeležbo v svetu fundacije FIHO. Drugi menijo, da to ne bo rešilo ničesar. Zato je slišati predloge, da bi morala skrb za invalide prevzeti država, ta pa ne bi financirala invalidskih organizacij, ki zdaj odločajo o tem, za kaj in predvsem za koga se bo porabil denar, temveč posamezne invalide, ki bi sami odločali, kako bodo porabili pomoč.

Vanja Pirc