A mi lahko razložite kaj sploh je problem
1. Ustanovite novo invalidsko podjetje, vendar se mora ukvarjati s kakšno perspektivno dejavnostjo, kot je npr. računalništvo. Invalidsko podjetje lahko ustanovi ZDGNS.
2. Podjetju dajte kakšno zveneče ime. Tako bo to podjetje imelo tudi več posla. Ime “učne delavnice” večine ljudi ne navaja na dejavnost kakšnega podjetja, ampak bolj na dejavnost kakšne šole. Prav tako mora ime podjetja odražati tudi dejavnost podjetja. Ime “Dan” ne pove nič o dejavnosti, s katero se je podjetje ukvarjalo.
3. Podjetju je treba zagotoviti zadosten osnovni kapital.
4.
Spoštovani gospod Petrič!
Pišem na vaš naslov, ker drugega E-mail naslova od članov vodstva nimam, bi pa želel, da je z vsebino mojega pisma v najkrajšem času seznanjen tudi Aljoša – ker je uradno vodja odprave, pa tudi zato, ker sem skoraj prepričan, da s to zadevo on nima nič. Pismo bo malo daljše, ker želim pojasniti svoje stališče in tudi svojo vlogo pri poročanju o dogajanju v Melbournu…..
Takole je v uvodu svojega pisma g. Bogataj zahteval pojasnilo od vodilnih na Deaflympics v Avstraliji zaradi tako imenovane “cenzure”. Poizkusil bom razčleniti in pojasniti moje dvome o resničnosti tega odstavka.
Ali se g. Slatinšek in g. Petrič zavedata, da sta bila s strani njunega “prijatelja” velikega Don Redžepoviča, kar trikrat porinjena v “drek”?
– Prvič ju je porinil v drek z zahtevkom o avtorizaciji fotografij, ki se bodo pojavljale na spletnih straneh v Sloveniji. Domnevam namreč, da je bil zgornji odstavek napisan na osnovi podatkov, ki so jih g. Bogataju posredovali njegovi avstralski prijatelji. Iz napisanega je razvidno, da Don pri celi situaciji ni imel nič zraven. Kako res, za vse tiste, ki ne poznajo resnične situacije. Katere, se boste vprašali? Kot se je kasneje izvedelo je bila na sporni fotografiji ena blond mačka, ki tam doli ni imela kaj iskati. Pa me zanima, zakaj bi omenjena gospoda zahtevala sporno cenzuro? Onadva v bistvu nista imela kaj skrivati, zato je cenzuro zahteval veliki Don, da bi prikril prisotnost blond mačke, ter prisotnost ostalih slepih potnikov. Upam, da nam je sedaj bolj jasno, da sta omenjena gospoda v dreku do kolen.
– Drugič ju je porinil v drek, ko jima je ukazal, da na Foumu MDGL samozavestno branita čast ZŠIS in ZDGNS. To sta bebčka storila in se podpisala pod tisto, kar jima je napisal veliki Don(domnevam). Zagovarjala sta njegovo nesposobnost in blatila ugled in delo avstralskih Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč. S svojimi oz. Donovimi lažmi, sta se v drek potopila do pasu. Če se ne motim, je bila pomoč omenjenih tam doli dokazana. Vse lahko preberete v Gecovih postih.
– Tretjič pa ju je veliki Don porinil v drek, ko je na sestanku s predstavniki ZŠIS s skoraj tri mesečno (toliko o skrivanju pošte, ki ga je omenila ga. Zdenka Koderman, predsednik-Don pa sta to zanikala) zamudo pokazal dokument o sprejetju Deaflympics v olimpijsko gibanje. Tako sta reveža v očeh svetovne gluhe druščine bila osramočena in porinjena v drek do vratu ali pa še globje. In več kot očitno je, da v v njem celo uživata, saj sta za Dona pripravljena odplavati kakšen hrbtni slog.
Ker pa je v Delovem članku omenjena gospa z Zveze in sporno pisanje enega od udeležencev s tega Foruma, me zanima, kaj in kje je razlog spuščanja papirnatih zmajev. Prebral sem post najmanj 10x, pa v njem ni bilo nobenih žalitev, kaj šele sramotenja. Vse kar se v tem postu nahaja je en velik kup vprašanj in dvomov. Ni hudič, da se v 27 letih ne bo našel nekdo, ki bo podvomil v sposobnosti omenjene gospe z Zveze.
Sicer pa, ali niso že davnega leta 1948 o človekovih pravicah rekli in zapisali tole:
»Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja in izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme biti preganjan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.«
Konec, koncev pa je bila v Portorožu okrogla miza s tematiko »Odprto in pregledno delovanje javne uprave«, ki jo je vodila ga. Nataša Pirc Musar. Tam so omenili tudi 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki se glasi nekako takole:
V 39. členu z naslovom »Svoboda izražanja« je v prvem odstavku zapisano, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi informacije.
http://mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/sodobnajavnauprava/ppt/evropa_A/pirc_musar/PIRC_MUSAR.ppt
Zato milostljiva gospa(kot je dejal slavni Boccachio v Dekameronu), prosimo vas, da ne mahate s papirnatimi zmaji, ker se mi zdi, da je vaša omara polna okostnjakov in zdi se mi, da je bolje da ostanejo tam kjer so. Kritiko je pač treba sprejeti, kajne.
Se vidi, da sta Slatinšek in Petrič le marioneti v Redžepovičevih rokah. Žalostno je, da se mu pustita in se ne branita. Razlog za njuno indiferentnost je verjetno v tem, da oba dobivata dobro plačo in si zato ne upata užaliti Velikega Brata.
Gluhi bi morali stvari vzeti v svoje roke in se upreti takšnemu početju. Osebno nisem zato, da bi uprizorili puč ali vstajo, sem pa zato, da bi se kolektivno izčlanili iz društev in s tem posredno iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kaj bi z izčlanitvijo izgubili? Nič! Kaj bi z izčlanitvijo pridobili? Don in njegovi bi temeljito premislili, kje so ga polomili, saj društva brez članstva ne morejo izvajati “programov”. Besedo “program” sem dal v narekovaj zato, ker tukaj ne gre za programe v pravem pomenu besede, pač pa gre le za to, da lahko društva preko programov razporejajo denar za plače zaposlenih v društvih, za šport, razkošje in sijaj ter za penzije nekoristnežem,…
Če pa bi gluhi z izčlanitvijo kaj izgubili, naj mi tukaj povedo, kaj bi izgubili! Jaz si še predstavljam ne, kaj bi izgubili!
Ko se bodo vodilni na Zvezi zamislili, morda zamenjali Redžepoviča in tudi ves sistem delovanja Zveze, potem pa naj se gluhi počasi spet včlanjujejo v društva.
Sporočilo 286597, forum Komentar K sporočilu št.
Naslov Re: Intervju z Janezom Jugom, v. d. direktorja FIHO, o obtožbah na račun razporejanja sredstev in drugih očitkih
Odgovor na Intervju z Janezom Jugom, v. d. direktorja FIHO, o obtožbah na račun razporejanja sredstev in drugih očitkih
Avtor Rafael 12.10.05 10:30
Vsa sporočila
Forum Komentar
O tej temi
Izloči temo Ta avtor
Izloči avtorja Odgovor
Novo Shrani
Drzavni zbor RS ni dal soglasja k temu, da je Janez Jug direktor FIHO. In kaj sedaj, je pa V.D. direktorja za kar očitno ne potrebuje soglasja DZ. Stalno visi v 3 nadstropju pri Šuštaršiču na Linhartovi 1. Bil je poslanec takrat kot Ahčanova!
Kaj ko bi vsi mi začeli razmišljati kot Rafael v zgornjem prispevku in na DZ naslovili peticijo ali pa kakšno pritožbo na dogajanje v FIHO-u.
Aha, pa še tole milostljiva gospa. Glede vašega obiska pri zdravniku bi rekel takole. Mislim, da ga ni Slovenca, ki ne bi poznal vsaj enega zdravnika, ali imel prijatelja, ki bi poznal kakšnega dohtarja, ki bi takole po domače napisal kakšno potrdilce.
Se mi zdi, da je vse bolj ali manj privlečeno za lase.
Glede tega se pa popolnoma strinjam s teboj, Kia. Starejši kot je zdravnik (s starostjo izobraženost, izkušenost in modrost zdravnikov navadno raste), manj je človeški. Izgleda, da se novopečeni zdravniki, ko naredijo medicinsko fakulteto, okužijo z nekim virusom, ki jim počasi, počasi spreminja srce v kamen. Ta proces razčlovečenja traja vrsto let, morda celo desetletij in bolj kot je zdravnik star, bolj je njegovo srce podobno kamnu.
13. avgust 2005
invalidi
Referednum za loterijske milijarde
Nacionalni Svet invalidskih organizacij Slovenije zbira podpise za referednum proti novemu loterijskemu zakonu, s katerim bi največje invalidske organizacije izgubile ogromen vpliv na deljenje loterijskega denarja
Morda bomo kmalu dočakali še eno referendumsko pobudo. Potem ko so poslanci LDS in SD uspeli s sklicem referenduma o novem zakonu o RTV Slovenija in medtem ko podmladek LDS napoveduje referendum za ohranitev Kosove protikorupcijske komisije, so se prejšnji teden oglasili še invalidi. Oziroma, če smo natančnejši, oglasili so se voditelji nekaterih invalidskih organizacij, ki se predstavljajo kot Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Sporočili so, da so začeli konec julija zbirati podpise za vložitev referendumske pobude proti novemu loterijskemu zakonu. S spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki jih napoveduje vlada, bi se namreč zmanjšal njihov zdaj zelo velik vpliv na razdeljevanje loterijskega denarja, namenjenega invalidskim organizacijam. S temi spremembami pa bi se hkrati povečal vpliv, ki ga ima na razdeljevanje loterijskega denarja država … Glede na to, da je Janševa vlada v nekaj mesecih svojega delovanja poskrbela za cel kup zamenjav v javni upravi in gospodarskih družbah, v katerih ima država lastniške deleže, bi tudi spremembe loterijskega zakona lahko razumeli kot še en poskus odstranjevanja z vlado “nekompatibilnih” ljudi in nadomeščanja teh z vladi naklonjenim kadrom. A zgodba je v tem primeru bolj zapletena …
Nenavadno deljenje
Zgodbe, v katerih nastopajo invalidske organizacije, so marsikomu precej zoprne. Mnogi jih ne razumejo najbolje. Zdi se jim, da se invalidi pač nekaj pričkajo in da s svojimi spori le obremenjujejo okolico. A njihovo pričkanje še zdaleč ni tako nepomembno, kot se morda zdi. Sploh zato, ker se med seboj ne pričkajo posamezni invalidi, temveč invalidske organizacije. Na eni strani nastopajo velike organizacije, ki so se pred leti povezale v Svet invalidskih organizacij Slovenije (SIOS) in se imajo za predstavnice slovenskih invalidov. Te organizacije se danes predstavljajo kot NSIOS. Na drugi strani nastopajo manjše, novejše organizacije, ki jih SIOS nikoli ni želel sprejeti. Najglasnejša med njimi je YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Zakaj ti neprestani spori med njimi? Če poenostavimo, zaradi denarja. Pravzaprav je denar skupna tema kar vsega dogajanja v zvezi z invalidskimi organizacijami, ki smo mu priča zadnja leta. Gre pa za veliko denarja.
Invalidske in tudi humanitarne organizacije dobivajo del denarja, ki ga Slovenci porabimo za nakup loterijskih srečk. Za delitev tega denarja v imenu države skrbi fundacija FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij) in ta je med invalidske organizacije letos razdelila kar 2,25 milijarde tolarjev. Denar je pravzaprav razdelil 27-članski svet fundacije FIHO, v katerem sedijo predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij ter dva predstavnika vlade. Absolutno, 14-člansko večino v svetu fundacije imajo invalidske organizacije. In prav v tem je jedro spora. To absolutno večino imajo namreč zgolj invalidske organizacije, ki so članice SIOS-a. Članice SIOS-a, ki obvladuje svet fundacije FIHO, pa vsako leto dobijo več kot 90 odstotkov vsega denarja za invalidske organizacije. Druge invalidske organizacije se morajo zadovoljiti z ostanki.
Dobri poznavalci invalidske problematike sicer pravijo, da se sredstva za invalidske organizacije razdelijo, še preden se jih loti svet fundacije FIHO. O sredstvih naj bi odločali kar v SIOS-u. Najpomembnejšo vlogo pri tem naj bi poleg predsednika SIOS-a in Društva distrofikov Slovenije Borisa Šuštaršiča imeli sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Nevenka Ahčan, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Aljoša Redžepovič in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Sicer pa so tudi merila, na podlagi katerih se denar deli, zelo nejasna. Določajo namreč, da morajo posamezni programi zagotavljati na primer “večjo socialno varnost in vključenost v običajno življenje” ali pa “ohranjanje zdravja”. Ne določajo pa, kaj konkretno naj bi to pomenilo. Zato je razumljivo, da je sedanji način razdeljevanja loterijskega denarja deležen številnih kritik. Kritizira ga tudi računsko sodišče.
Vlada je že nekaj časa napovedovala nov loterijski zakon, s katerim naj bi zmanjšala vpliv invalidskih organizacij na razdeljevanje denarja v svetu fundacije FIHO. To naj bi dosegli s tem, da bi sedanji 27-članski svet fundacije zmanjšali in bi imel odslej le še 21 članov. Število predstavnikov invalidskih organizacij bi zmanjšali s 14 na osem, humanitarne organizacije bi ohranile šest predstavnikov, število vladnih predstavnikov bi povečali s sedanjih dveh na sedem. Svet fundacije FIHO je že prejšnji mesec ostro nasprotoval napovedanim spremembam loterijskega zakona. Burno so se odzvale tudi članice SIOS-a, ki bi s spremembami izgubile odločilen vpliv na deljenje loterijskih milijard. Zato referendumska pobuda, ki nasprotuje zakonu, ni presenetila. Insajderji, ki se jim zdi sedanji način razdeljevanja loterijskega denarja katastrofalen, pa so nezaupljivi tudi do novega vladnega zakonskega predloga. Res je, da so spremembe potrebne, a vprašanje je, ali bo reforma, kakršno predlaga vlada, pripomogla k izboljšanju razmer. Morda bo le spodbudila nov boj za članstvo v svetu fundacije FIHO. Tako se bo spet vse vrtelo okrog denarja. Namesto da bi se vse vrtelo okrog invalidov in njihovih potreb.
Nespoštovanje zakonov
Zgodba o tem, kdo in kako bo delil denar za invalidske organizacije, je seveda le ena od front, na katerih se spoprijemajo invalidi. In nihče, ki vsaj od daleč spremlja zaplete, ne more mimo vprašanja, zakaj invalidske organizacije že enkrat ne sklenejo premirja, se povežejo v enotno organizacijo (kakršna naj bi bila vsaj po svojem imenu SIOS) in se dogovorijo o delitvi sredstev. A stvar ni tako preprosta. Invalidske organizacije namreč nikoli niso bile enakopravne. Članstvo v SIOS-u nikoli ni bilo dosegljivo vsem. Vstop vanj je bil dovoljen le nekaterim “srečnicam”, ki so podpirale SIOS-ov način odločanja o loterijskem denarju. Ko so zadnja leta nastajale nove invalidske organizacije, zaradi katerih bi SIOS lahko izgubil monopol pri razdeljevanju denarja, so njegovi funkcionarji preprosto izločili konkurenco. Sprejeli so takšna pravila, da so vstop v svojo družbo (in posredno v družbo delilcev in glavnih prejemnikov loterijskih sredstev) dovolili le tistim, ki delujejo v javnem interesu in na državni ravni. Merila, ki so opredeljevala ta dva pogoja, pa so bila zelo nejasna.
Potem smo leta 2002 dobili nov zakon o invalidskih organizacijah. Deležen je bil veliko kritik, a je določil, da lahko loterijski denar dobijo vse organizacije, ki izpolnjujejo dva pogoja, delovati morajo na državni ravni in imeti status invalidskih organizacij. Toda potem tega statusa, zanimivo, nikakor ni uspelo dobiti vsem, ki so se zanj potegovali. Denimo Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana, ki ni bilo zadovoljno z načinom razdeljevanja denarja v matični zvezi slepih in je želelo zato za sredstva kandidirati samostojno. “Čeprav imamo okoli tisoč članov, nam statusa samostojne invalidske organizacije niso hoteli podeliti. Stanka Tutta z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejala, da bomo status dobili le, če iz pravil društva črtamo, da delujemo na državni ravni. Šele potem, ko so nas disciplinirali, ko smo izpolnili pogoj, ki so nam ga postavili, smo dobili status. Zanimivo pa je, da je medtem isti status brez kakršnihkoli težav dobila Zveza za šport invalidov Slovenije, čeprav njeni člani sploh niso invalidi, temveč druge invalidske organizacije,” pravi Tomaž Wraber.
Članice SIOS-a so tako tudi z novim zakonom ostale “pomembnejše” od drugih invalidskih organizacij. Zakon jim je omogočil pridobitev statusa večvrednih reprezentativnih organizacij. Ta status je pozneje uspelo dobiti le še eni sami organizaciji, društvu YHD.
Zakon pa je invalidskim organizacijam vseeno optimistično predlagal, naj bi se vse končno povezale na nacionalni ravni. V združenju, imenovanem Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ali NSIOS, v katerega bi vstopile, če bi si tega želele. Brez dodatnih pogojev. Sestaviti in podpisati je bilo treba le še ustanovno pogodbo.
Seveda se je zapletlo. Invalidske organizacije so pripravile dva predloga pogodbe. Enega je pripravil YHD, podpisala pa sta ga še Društvo Vita in Sklad Silva. Drugega je pripravil SIOS. V njegovem predlogu je pozornost zbudil člen, ki invalidske organizacije v NSIOS-u ločuje na “polnopravne” in “redne” članice ter prvim daje bistveno več pravic kot drugim. Pogodba tako določa, da imajo “polnopravne” članice v skupščini in upravnem odboru NSIOS-a več predstavnikov kot “redne” članice, pa tudi predsednika nacionalnega sveta lahko iz svojih vrst predlagajo le “polnopravne” članice. Jasno je, da takšna delitev le nadaljuje SIOS-ovo dosedanjo prakso ločevanja invalidskih organizacij … A takšno ločevanje je na nacionalni ravni sporno. Zakon namreč določa, da bi morale biti vse članice NSIOS-a enakopravne. Zakaj SIOS ni spoštoval zakona? Predsednika SIOS-a Borisa Šuštaršiča smo o tem povprašali že pred nekaj tedni, a na naša vprašanja ni odgovoril. V telefonskem pogovoru je povedal le, da se bo o njih posvetoval z odvetnikom.
Kmalu po tem, ko so članice SIOS-a podpisale “svojo” pogodbo, se je začel SIOS javno predstavljati kot NSIOS. Predsednik SIOS-a Šuštaršič pa kot predsednik NSIOS-a. Tako se je SIOS čez noč prelevil v NSIOS. Ne gre torej le za kozmetični popravek imena. SIOS se je prelevil v povsem drugo organizacijo. Zakaj je to storil, ni nihče pojasnil. Cveto Uršič z direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravi, da je zanje bistveno, da se je povezala večina invalidskih organizacij. In te so se dogovorile, “da nacionalni svet dela na način, kakor ga določata veljavna pogodba o ustanovitvi in delovanju SIOS-a in njegov poslovnik, in to do registracije statuta nacionalnega sveta, kar med drugim pomeni tudi, da ga do takrat vodi predsednik sveta invalidskih organizacij”. Ministrstvu se torej samovoljno preoblikovanje SIOS-a v NSIOS ne zdi sporno. Menda zato, ker je le začasno.
Zanimivo pa je, da je SIOS-ova samovolja naletela na odpor znotraj samega SIOS-a. V eni izmed njegovih članic, v Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, so se, kot pravi direktor Jože Primožič, zato odločili podpisati obe pogodbi o ustanovitvi NSIOS-a, YHD-jevo in SIOS-ovo. “Sedmega maja je skupščina Sončka sprejela sklep, da pristopi k obema pogodbama in naj hranitelji teh sporočijo, kje ju lahko podpišemo. YHD nam je odgovoril, pri SIOS-u pa so to označili za nezaslišano in nam postavili dodatne pogoje. Zahtevali so, da naredimo vlogo in izjavimo, da se bomo strinjali s cilji in poslanstvom NSIOS-a, ter sporočili, da bodo našo vlogo obravnavali na seji in odločili o naši vključitvi,” je povedal Primožič. Takšno pogojevanje je seveda sporno. Zakon namreč določa, da se v NSIOS lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi. Brez pošiljanja kakšnih pisnih vlog. Delovati morajo le na državni ravni. Zveza Sonček ta pogoj seveda izpolnjuje. A v NSIOS-u pač veljajo druga pravila. Pravila SIOS-a. Čeprav so ta v nasprotju z zakoni. In vlada za to ve.
Vanja Pirc
Sporočilo za medije
sreda, november 02 2005 @ 21:57 CET
Piše: Anonymous
Ogledov: 16
Ljubljana, 2.11.2005
Opozarjamo na nedopustno ravnanje in grobo zlorabo moči, pooblastil ter pristojnosti članov Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam v FIHO. Posebno ga. Nevenka Ahčan, ki je kot predsednica omenjene komisije bila glavna akterka in predavateljica na izobraževanju NSIOS ter je hkrati sekretarka Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
NSIOS je dne 10.10.2005 na Upravni enoti Ljubljana – Bežigrad izvedel ti. Izobraževanje o navodilih za uporabo meril pri ocenjevanju ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij ter obrazcih kot sestavna dela razpisne dokumentacije FIHO za leto 2006 (glej prilogo).
Na izobraževanje so bili vabljeni tudi člani komisije za razdeljevanje sredstev FIHO. Le ti so: Nevenka Ahčan, Ivo Jakovljevič (sekretar Društva distrofikov Slovenije), Danica Simčič (predstavnica države, ki je nikoli ni), mag. Aljoša Redžepovič (sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije), Mithet Huskič (sekretar Društva študentov invalidon Slovenije), Jože Okoren (iz Zveze paraplegikov) in Slavko Ribaš.
Trdimo, da je takšno ravnanje še en dokaz protizakonitega delovanje FIHO in nepravično razdeljevanje sredstev ter prekrivanja interesov funkcionarjev invalidskih organizacij, ki so hkrati v večini v vseh organih in komisijah FIHO. Nesprejemljivo se nam zdi, da se s konkretnimi navodili, napotki in drugimi triki (mimo javnih in poznanih Pravil ter Meril za razdeljevanje sredstev) favorizira le omejen krog invalidskih organizacij v okviru NSIOS oz. Šuštaršičevega Nacionalnega sveta. Komisiji se takšno ravnanje očitno ne zdi sporno z vidika kolizije interesa (v.d. direktorju FIHO tudi ne, če sploh ve) ali pa bodo člani komisije in pripadajoče invalidske organizacije ponovno dejali, da je šlo zgolj za solidarno usklajevanje interesov. Prepričani smo, da so se tudi letos sredstva FIHO še pred koncem razpisa že razdelila. V.d. direktorja g. Janeza Juga po bodo o tem, kdo je koliko dobil, obvestili že enkrat kasneje. Še ena zanimivost. Predhodnemu direktorju g. Cvetu Uršiču, ki sedaj vodi direktorat za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je nekoč lani ušlo vprašanje: »A vi pa niste bili povabljeni na usklajevanje (razdeljevanje) sredstev FIHO, ki se je bilo v Izoli?«. Za nepoznavalce naj povemo, da je v Izoli Dom Dva topola v lasti Društva distrofikov Slovenije, sicer pa g. Borisa Šuštaršiča.
Ni nam znano, da se še v kakšni drugi fundaciji dogajajo podobne stvari oz. če bi se bi iz tega nastal škandal; tu pa ne, tu vsi vedo in se še naprej delajo kot, da nič ne vidijo.
Zelo nas zanima, kako se bodo po ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije odzivali v Državnem Zboru, glede na to, da so se do sedaj le sprenevedali, čeprav jih nenehno obveščamo in pozivamo, da uredijo to področje, ki spada pod njihovo neposredno odgovornost in dolžnost?
S spoštovanjem,
Predsednica:
Elena Pečarič