Danes bi svoj rojstni dan praznovala najina hčerka. Stara bi bila 8 let. 21.8.2008 sem namreč v ljubljanski porodnišnici rodila mrtvorojeno deklico. Zalila jo je plodovnica. Noseča sem bila 32 tednov. Do tridesetih tednov je bilo vse vredu, nato pa so na ultrazvoku ugotovili, da je z otrokom nekaj narobe.

Dva tedna sem bila v ljubljanski porodnišnici, nato sem prišla domov za vikend. V nedeljo mi je otekla voda, v ponedeljek pa sem rodila deklico.

Noro me je bolelo in v tistem trenutku sem mislila, da bi bilo vsega čim prej konec. Imela sem umetne popadke, rojevala sem približno 20 ur.

Nikogar ni bilo ob meni, ko sem rodila, nič mi niso dali proti bolečinam.
Klicala sem sestro, vendar me ni nihče slišal. Mislila sem, da bom umrla od bolečin.

KO se je rojevala je bila že čisto mrzla. Partnerju niso pustili, da bi bil ob meni. Nihče mi ni tolažil. En dan sem bila še v porodnišnici, nato pa sem odšla domov.

Tako si želiva še enega otroka, imava 6,5 letnega fantka, vendar se bojiva, da se bo to ponovilo. Se te stvari velikokrat ponavljajo?

Danes sem čustveno čisto na tleh in zelo mi je hudo. Rada bi ji šla prižgati svečko na polje belih vrtnic V Ljubljani, vendar se bojim, da mi bo potem še bolj hudo.

Vse najboljše draga Sara, ti si naš angelček, varuj nas še naprej.

Hudo mi je ko berem tvojo zgodbo in nimam besed ki bi te potolažile. Sem pa v mislih z vsemi mamicami, ki preživljajo podobno izgubo. Sama ima m dva zdrava otročka in niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo če bi se jima kaj zgodilo.

Sama boš morala najti v sebi odgovor ali se boš odločila še za enega otroka. Otroci so veselje, so pa tudi skrb in velikokrat pridejo tudi trenutki žalosti, sploh v primerih ko pride do tragedij. Ampak vse je vredno nasmeha iz tistih malih iskrivih očk in sladkih objemčkov.

Želim ti vse lepo in da v tebi dozori prava odločitev. Bodi optimist, vredno je… In nenazadnje vas z neba čuva prav poseben angelček…