21.junij…
…je rojstni dan moje mamice,ki pa jo žal,že 3 leta ni več med nami…
Zdaj bi morali že priti iz trgovine,kjer bi kupili perutničke in čevapčiče,ki jih je moja mamica oboževala…pripravili bi žar….kot vsako leto…dišalo bi po hrani,darilo bi čakalo,moj sinček bi ji ga dal,skrbno zavito,ona bi od ganjenosti zajokala,objela bi ga iin ga dvignila k sebi,…
Včeraj sem bila z mojim sinčkom na sprehodu,šla sva po sladoled,in se nato usedla v park na klopce…Povsod mamice z vozički,otročki,zraven pa babice,dedki…midva pa sama…kako mi je težko….kakšne boje bijem v sebi….hvalabogu imam mojega zlatega sinčka,ki je moj razlog,da še vedno živim,kajti če njega ne bi imela,tudi mene ne bi bilo več…
A moji zlati mamici ni bila dana ta možnost,da bi se ji uresničila ta velika želja-da bi postala nona…
Pred 3 leti smo na ta dan praznovali njen 44. rojstni dan,6.julija pa je zaspala za vedno…mene pa ni bilo zraven…še vedno mislim,da če bi bila,da bi jo lahko zbudila iz tega trdnega spanca…komaj vidim pisati,solze mi meglijo pogled na besede,ki jih pišem…in se zavem…da se pravzaprav še ne zavedam njene smrti…da jo še vedno čakam,da bo prišla in me objela tako kot me je znala samo ona…bojim se…da bom pozabila njen nasmeh…njen vonj…njen nasmeh…njen glas…njen topel občutek zavetja ko me je stisnila k sebi…
Celo življenje sva sami živeli….ni ji bilo lahko…a vzgojila me je v dobrega človeka,upam da bom tudi jaz znala vzgajat tako svoje otroke…Bila je čudovita ženska,vedno nasmejana,a je sebi bila težke boje,saj je imela zelo zelo težko življenje…dostikrat je omenila,da bi rada umrla….da bi se rešila vsega…meni je bilo tako hudo ko je tako rekla…potem pa je dobila upanje za življenje…s fantom sva ji rekla,da se odločava za dojenčka…o mojbog,kako je bila vesela…vsem je razlagala da bo postala nona…
Celi 2 leti po njeni smrti sem jo sanjala…ko sem bila noseča,sem jo sanjala,kako mi govori,da bom imela fantka,takoj po njeni smrti sem jo sanjala kako mi je govorila,naj se ne obremenjujem,da ji je zdaj lepo,da nisem jaz nič kriva,celi dve leti sem jo sanjala,zdaj pa zadnjih nekaj mesecev ni,prejšnji teden,ko sem čakala odgovor za službo,in vmes pisala še drugo prošnjo,sem jo spet sanjala,kako mi je kazala službo in da ona piše prošnje…
Hudo je…a imam svojega fantka,ki mi daje neverjetno moč…
Mamica,vse najboljše,rada te imam,vedno boš v mojem srčku…
Tempo.I.,hvala,resnično hvala za te lepe besede…
Pred kako uro sem dala sinčka spat,in ko je tako ležal v mojem objemu,in me držal za roko,sem si mislila kako srečna sem lahko,da ga imam,da je moj otrok,da mu lahko dam vso ljubezen ki jo imam,in le-te je resnično veliko,in nikoli je ne bo zmanjkalo…življenje moje mamice je ugasnilo,a dano mi je bilo drugo življenje,dana mi je bila možnost,da lahko spet nekoga ljubim tako,kot sem mojo mamico…in hvaležna sem,da mi je vse to dano…
Manuel:zelo si me raznežila.Tudi jaz še nisem nehala žalovati,a že spet huda bolezen preži in preži..kar lomi me..
Vsak dan je nekdo ‘naš’z nami,tako ali drugače,a ne Manuel? Vsak dan pogrešati koga,ve samo nekdo ki si to izkusi..Res in zares verujem,da imam svojega angela,na drugi strani. Imaš ga tudi ti..
Umre samo tisti,ki je pozabljen.
Lahko noč,mirne in lepe sanje Vama želim.
Jutri bo spet novi dan. naj Ti bo lep in nasmejan.. LP
Tempo.I.,iz tvojih besed je razbrati,da ti je hudo…zelo hudo…za kom žaluješ…če smem vprašati…
Ja,imamo svojega angela…danes imam spet bolj težek dan…eden tistih dni,ko še bolj močno pogrešam svojo mamico…po dolgem času sem spet jokala…vem da me čuva…kolikokrat sem jo sanjala…o stvareh,ki so se mi kasneje tudi zgodile…ampak,veš,kaj me pomiri?Vedno,ampak res vedno je v sanjah zelo zelo srečna in vedno tako nasmejana…vem da je s svojimi starši.partnerjem,sestro,bratom,…da,veliko izgub je utrpela…
Zelo lepo si napisala to,da umre samo tisti,ki je pozabljen…
Želim ti mirno noč,lepe sanje,in da se jutri prebudiš v nov dan,poln upanja,in veselih,lepih misli.Naj te angeli čuvajo…
Lahko noč.
Manuel!
Jaz žalujem za očetom mojega otroka..tudi on je v mojih sanjah nasmejan..
tako kot tebi,tvoja draga mami.To nama mora zmanjšati bolečino..misli na sinka..jok zelo izčrpa..jaz sem jokala sama,nikogar nisem imela ob sebi..razen malih rok,ki so me objemale..otrok mora videti-občutiti smeh,in ne solze mamice..bodi pogumna. Ne pusti bolečini,pred lepimi spomini! Zapoj si kakšno pesem..napiši kakšen verz..samo krčevitemu joku ne pusti blizu..jaz sem zbolela,Manuel..
Ti bodi močnejša,kot sem bila jaz. Napiši še kaj,takrat ko ti je hudo..
jaz bom tukaj zate..ker nisi sama.
Objemček Obema
Zdravo obema
Tudi moja mami je umrla pred enim mesecem in pol stara komaj 53 let. Dočakala je rojstvo drugega vnučka nato pa šla na lepše. Včasih mi je neznosno hudo, včasih pa se počutim prav potolažena, kakor da je zraven mene in da me tolaži. Ko se sprehajam po tivoliju mi je tako hudo, ko gledam mamice in babice kako se skupaj igrajo s svojimi vnučki.. upam, tako si želim, da moja mami ni dokončno ugasnila, ampak da ji je lepo in da me čaka. Takoj po smrti se je pri nas zgodilo nekaj nerazložljivih stvari, tako da verjamem, da je nekje in da me čaka. V trenutku slabosti pa spet nisem več tako prepričana in potem samo jokam in jokam.
xsenja,tudi tebi zdravo.Ja,takoj po smrti, se zgodi nekaj nerazložljivo.Prav imaš. Jaz sem si to razlagala, da sem v šoku,res sem sebi očitala privide..šok,ampaak,ker sem zelo realna oseba, sem dojela-da nisem samo v šoku!Zase vem,ko se mi dogajajo trde življenjske situacije,odidem na grob..povem..prosim,zares prosim..ker si tega ne zaslužim!;in je boljše,zadeva se nekako reši..
Iskreno sožalje,Xsenja..
Lep pozdrav obema,Manuel..držita se..Jaz sem v sebi ponavljala stavek:”Samo za to Ti oprostim,ker si pred mano odšel,ker si hudo,hudo trpel..” Oprostiti odhod je najtežje..govorim iz lastnih izkušenj..
LP obema..Tempo.i.
xenja,pozdravljena.
Iskreno sožalje ob izgubi tvoje mamice…bodi močna…ja,dogajajo se nerazložljive stvari,meni so se dogajale 2,5 leti…potem pa kar naenkrat nič…dojela sem,da se je to zgodilo takrat,ko sem uvidela,v kaj padam…v depresijo,za katero je trpela tudi moja mami,poleg ostalih bolezni,za katero velikokrat ni povratka nazaj…videla sem da se že bližam temu…in da me mamica na to v sanjah opozarja…in želela me je opozoriti na stvari,na katere pozabljam…stvari,dogodke,ki jih puščam mimo sebe…sanjala sem jo noč pred tem ko sem dobila službo…ona je pisala prošnjo in se smejala…Ampak uvidela sem še nekaj…da jo moram spustit na drugo stran,kjer bo dokončno našla svoj mir,jaz jo zadržujem tu,s svojo žalostjo,solzami,moram jo spustit…in počasi jo spuščam…začenjam življenje popolnoma na novo…uspelo mi bo…močna sem ker mi je vso to moč dala moja mamica…in možnost za nov začetek,mojega zlatega sinčka…
Tempo.I.,o mojbog…Cel dan sem mislila nate…žal mi je za tvojega moža,oz.partnerja…upam da si že na boljšem glede tvoje bolezni in da boš kmalu okrevala…Prosim,bodi močna,za svojega otroka,zase,za ljudi ki te obkrožamo,veš,toliko lepih stvari moraš še doživeti,postati babica svojim vnučkom,in še nešteto lepih stvari te čaka,ne obupaj,jutri je bov dan,pojutrišnjem ravno tako,zdaj imaš angela ki te čuva in ki želi da si srečna da živiš naprej tudi njegovo življenje…ŽIVI GA,ne pusti ga mimo…
Jaz sem tu zate…VEDNO…hvala za lepo pesmico…zelo si mi polepšala dan…pošiljam ti velikanski objem in ti želim mirne sanje…objemi svojega otroka in z nji deli radosti življenja…
Javi se še kaj…
Pozdrav obema,Manuel,Xsenja.Želim Vama lep Dober dan.
Manuel:zelo sem vesela,ker imaš nove poti v lepše življenje s sinkom!Veselim se za Vaju! Vso srečo v bodoče.Danes je praznik,preživita ga v miru in zadovoljstvu.
Moje zdravje je boljše,bila sem na OP.(novoletno darilo!);ampak se veselim vsake minute življenja,ker mi je boljše,ker spet fizično dosegam osnovno,nisem več odvisna od tuje pomoči..itd.
O tem pišem zato,da bosta obe mamici pazili na svoje zdravje,ga čuvali,vsak dan,vsak dan! Naj naši dragi otroci ne občutijo prekmalu takšne bolečine in izgube,kot smo jo utrpele me..
Jaz sem,ugibam,malce starejša od obeh,in nadvse rada živim..v miru,samoti,skromno,ampak vsak dan je moj,nekaj trenutkov samo zame..
Lep sončen pozdrav obema
tempo;pozdravljena…
Sem mislila nate…
Kako si…
Jaz sem v redu…
Res se bolje počutim,seveda tudi zaradi tvojih toplih besed….predvidevam da si zelo zelo dobra in srčna oseba in srčno upamda imaš ob sebi nekoga na katerega se lahko nasloniš in zajočeš ko ti je hudo…Jaz sem s tabo vedno v mislih inbom vedno tu zate kadarkoli boš potrebovala toplo besedo..
Pošiljam ti en velik objem in tudi tebi ter tvojemu otročku želim lep vikend,pa oglasi se še kaj.
LP,Manuel
Manuel,pravzaprav nimam s kom jokati..otrok raste,ima svoj Tempo..veš .Pride čas,ko je mama manj pomembna..žal. Iskreno,sem veliko sama..in če moram, sem s tem zadovoljna..življenje se mi je nekaj krat viharno spreobrnilo..viharno…zato sem rada v svoji družbi..
Tebi pa rada pošljem veeliki, veliki objemček..za oba s sinkom!
Ko je pa meni najbolj hudo,pa ne povem nikomur..malo sem Tebi..in Ti meni..in tako je najbolj prav, a ne? Imam se lepo,danes..
Enako želim tudi Vama..LP
Tempo,dober večer …
Ne vem koliko je star tvoj otork,ampak vedi da ni to,da te ne potrebuje več…ampak odrašča in je toliko stvari ki ga/jo zanima,veš…najbrž pa ti ne pokažeš pred njim kako trpiš…in najbrž niti ne ve skozi kaj greš… Vedno te bo potreboval-a…
Joj,hudo mi je ker nikogar nimaš…veš…jaz tudi nisem imela….skoraj 2 leti nikogar…potem se pa je zgodilo to da mi je na pot prišla dobra prijateljica z možem,s katerimi se praktično že vse življenje poznamo,pa nisem vedela da bomo kdaj tako dobri prijatelji…in vesela sem da jih imam…čeprav ne jočem pred nikomer…samo pred partnerjem…ta pa žal ne zna izražati svojih čustev in me objeti ter potolažiti niti reči lepe besede,jočem in trpim sama…on je na nek način z menoj…je hudo ker je ob meni pa tega ne čutim…Njegovi starši pa mi niso nikoli stali ob strani kar se tiče moralne podpore in bi kmalu zapadla v depresijo…če me ne bi mami zbudila iz vsega tega…v sanjah…veš,…pred njo nisem nikoli jokala….ne vem zakaj…ne znam razložiti tega občutka…nekako nisem mogla…nikoli…
Pošiljam ti velik topel objem in ti želim lahko noč…naj bo čimbolj mirna…in upam da si sedaJ že dosti okrevala…bodi močna…jaz sem v mislih s tabo…
Lahko noč…
Manuel
Manuel
Vesela sem da imaš prijatelja..veliko je vredno. Jaz sem dobro.
Hvala Ti, ker si tako čutna..tudi ti si zelo,zelo srčna oseba. Želim Ti, da počasi premagaš bolečino..jaz prav dobro vem,kako je biti sama z njo..
zato ti pa povem,da sem sama..z veliko ljudi okoli sebe,ampak..biti sam v množici..prav dobro vem, kako je s starši partnerjev..jaz sem morala narediti načrt:odmakniti se od ljudi,ki te samo ‘rabijo’..
Tudi jaz nisem želela-mogla jokati pred svojo mamo..in vem zakaj! Zato sem toliko težje prestajala težko izgubo..toliko težje..
Veselim se vsakega trenutka,ko sem sama..naj ne zveni sebično..čeprav sem(bila) zelo družabna oseba.Moram se sproti učiti na spremembah..dobro mi gre. Mirna sem in pozitivna..samo da je zdravje boljše,veš,draga Manuel..ta trenutek sem prav srečen človek,koliko sem fizično napredovala..5.1.,t.l., je bilo kritično!..
Naučila sem se..Imeti Sebe Rada….
Objemček Tebi,
nasmeh na obrazu,
v srcu spoštovanje
Vse To Ti pošiljam..za Lepe prihodnje Dni.. LP
Manuel
Vesela sem da imaš prijatelja..veliko je vredno. Jaz sem dobro.
Hvala Ti, ker si tako čutna..tudi ti si zelo,zelo srčna oseba. Želim Ti, da počasi premagaš bolečino..jaz prav dobro vem,kako je biti sam z njo..
zato ti pa povem,da sem sama..z veliko ljudi okoli sebe,ampak..biti sam v množici..prav dobro vem,kako je s starši partnerjev..jaz sem morala narediti načrt:odmakniti se od ljudi,ki te samo ‘rabijo’..
Tudi jaz nisem želela-mogla jokati pred svojo mamo..in vem zakaj! Zato sem toliko težje prestajala težko izgubo..toliko težje..
Veselim se vsakega trenutka,ko sem sama..naj ne zveni sebično..čeprav sem(bila) zelo družabna oseba.Moram se sproti učiti na spremembah..dobro mi gre. Mirna sem in pozitivna..samo da je zdravje boljše,veš,draga Manuel..ta trenutek sem prav srečen človek,koliko sem fizično napredovala..5.1.,t.l.,je bilo kritično!..
Naučila sem se..Imeti Sebe Rada….
Objemček Tebi,
nasmeh na obrazu,
v srcu spoštovanje
Vse To Ti pošiljam..za Lepe prihodnje Dni.. LP
Tempo,ja;biti v množici ljudi,in se počutiti sam,to je hudo,ja,vem kako je…Veš,včeraj se mi je nekaj zgodilo…doma je bilo nekaj narobe…šla sem v sobo,tako me je tiščalo v prsih,da bi jokala,pa nisem mogla….spomnila sem se na mamico,in zgodilo se mi je nekaj čudnega….v tistem trenutku,ko sem pomislila nanjo,me je jok minil,in nekaj v meni mi je reklo,naj ne jočem,ker je ni več,ker sem dojela da je ni in naj ne jočem…Čuden občutek,kot da stopam v nek nov svet,kjer začenjam vse na novo,…Veš,10 mesecev za mamino smrtjo sem rodila,skoraj mrtvega otročka….zelo zelo hudo je bilo in niso vedeli kaj bo….porod je bil tako zelo boleč….tako fizično kot psihično…takrat sem čakala mami da pride v sobo in me objame in me potolaži…veš,moja mamica se je vedno zavzela zame…sami sva bili in vedno se je zavzela zame,me branila,mi dala vedeti,da je vedno tu zame,bila mi je v veliko oporo in zato je zdaj toliko težje ker sem sama in sem se zavedla da se moram postavit zase in biti tako močna za mojega otroka kot je bila ona zame…Kako se je veselila da bo babica postala…kako sem si želela jo imeti ob sebi…tako močno…Veš,marsikdo mi je obrnil hrbet;na pogrebu so se sorodniki smejlai kot da smo na kakšni veselici,sedeli so zraven grobov in kadili in se smejali…vroč poletni dan je bil…jaz sem pa samo stala tam zraven groba…gledala vanj…in čudno opazovala kdo so ti ljudje ki prihajajo in odhajajo k meni in mi dajejo sožalje…sploh se nisem zavedala da je to pogreb moje mame…res ne…a sem jokala…tudi kasneje se nihče ni pobrigal zame….bila sem sama….sama v slozah,sama sem se morala pretvarjati da grem v službo…čakala sem mamico da pride pome in me kot vedno odpelje stran od vsega hudega…potem sem izvedela da nosim pod srčkom majčkeno bitjece…in takrat sem zaživela….živela sem zanj…in še danes živim zanj…veš,pravijo da v nesreči spoznaš prijatelja…o,mojbog,kako to drži…koliko ljudi sem izgubila na ta račun…ker jih ob sebi ne želim več….jaz ne bi nikoli nikomur obrnila hrbta v takem primeru,….vedno sem pomagala kolikor se je le alo…zato pa tudi je tako….a vse je za nekaj dobro,je vedno govorila moja mami…zdaj vem kdo so prijatelji…malo jih je,resnično malo,a tw ki jih imam vem da so dobri ljudje…
Obstaja ena knjiga;Pogovori z nebesi,avtor je JAMES VAN PRAAGH,krasna,prečudovita knjiga,jaz sem jo prebrala že najmanj 6 x ,če imaš možnost jo prebrat,si jo preberi,koliko novih pogledov ti odpre v svet nevidnega…krasen pisatelj…
Lep danes je danes…vroče bo…želim ti lep dan,in pošiljam ti polno notranjega miru v tvoje srce,v tvojo dušo,…
Če bi bila še moja mamica živa,bi ji tale forum prav prišel…veš.imela je hude zelo hude težave z živci….boga…koliko tablet je imela…in tukaj bi lahko brala,in kaj napisala lažje bi ji bilo….Veš,ko sem uvidela kako hudo ji je sem ji rekla mami kaj pa če bi ti pisala svoj dnevnik in bi notri napisala vse,kar ne moreš naglas povedat…lažje ti bo…pa me je pogledala s solzami v očeh…in mi rekla…veš tako mi je hudo,ker si morala tako hitro odrasti…in ker me moraš gledati tako…kako rada bi se rešila teh tablet pa ne morem…boga moja mamica…stiskalo me je jokala bi pa nisem….in res je pisala dnevnik…nekaj strani….Kak mesec nazaj sem ga našla med njenimi stvarmi ki jih imam spravljene…jokala sem…kako hudo ji je bilo…pisala je da sem njen angelček…
Javi se še kaj…vesela sem ko preberem tvoje sporočilo…
Lep dan želim tebi in tvojemu otročku…
Manuel